URSZR: »Trenutno Hrvaška še ni zaprosila za pomoč Slovenije«

Hrvaško, kot preostale države južne Evrope, je v zadnjem času zajel vročinski val, ki je povzročil tudi izbruh številnih požarov v naravi. Najbolj nevarno je bilo v Splitu, kjer se je požar že približal temu obmorskemu mestu, a je hrvaškim gasilcem in drugim uspelo zadržati ognjeni val.

Ne le gospodarske posledice

Ognjeni zublji niso povzročile le večje gmotne škode, ampak so pustili tudi posledice na političnem parketu. Zaradi mnenja predsednice Hrvaške, ki je tudi vrhovna poveljnica hrvaških oboroženih sil, Kolinde Grabar-Kitarović, da se je Hrvaška vojska preslabo odzvala na to naravno katastrofo, je resorni minister Dami Krstečević takoj ponudil odstop. Slednjega sta predsednica kot tudi predsednik vlade Andrej Plenković že zavrnila.

Požar ne pozna (arbitražne) meje

Ker požar ne pozna (arbitražne) meje in ker pri teh požarih vedno obstaja nevarnost, da se bodo pomaknili tudi proti severu oz. da bodo izbruhnili tudi v Sloveniji, smo se obrnili na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), kako je z mednarodnim sodelovanjem s Hrvaško v tem poletju.

Sprva so pojasnili, da »Hrvaška lahko zaprosi za pomoč Slovenijo na podlagi bilateralnega sporazuma ali mehanizma civilne zaščite Evropske Unije«. Pri tem zaprosilu mora država, ki potrebuje pomoč, natančno opredeliti, kakšno pomoč potrebuje in način izvedbe: »koliko reševalcev /enot potrebujejo, s kakšno opremo; vključijo se tudi podatki o tem, kakšno podporo nudi prizadeta država: npr. dovoljenja za prelete, frekvence za sporazumevanje, gorivo, nočitev za reševalce...).«

A kljub obsežnim požarom, ki so ogrožali naselja, prebivalce in tudi (slovenske) turiste, »trenutno Hrvaška še ni zaprosila za pomoč Slovenije«. Vseeno pa na upravi poudarjajo, da so s pristojnimi organi »v stalnem neformalnem stiku in v kolikor bi Hrvaška pomoč potrebovala pomoč, ji jo je Slovenija vedno pripravljena ponuditi skladno z razpoložljivimi možnostmi v silah in sredstvih.«

So naši pripravljeni?

Dalje nas je zanimalo, kako so slovenski gasilci in druge službe pripravljene na morebiten izbruh požarov v naravi pri nas, glede na drugi vročinski val, ki je izsušil naravo. URSZR navaja, da so slovenski gasilci »za posredovanje ob požarih dobro usposobljeni in opremljeni. V primeru, da bi potrebovali dodatno ali specialno opremo in sredstva, pa je ta na razpolago tudi skladišču KRAS v Postojni«.

Izpostavljajo tudi, da obstaja tudi nacionalni načrt boja proti takim požarom: »Na velike požare v naravnem okolju je pripravljena tudi država, saj imamo izdelan Državni načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi, Atlas protipožarnih objektov (vpisani so vsi hidranti, daljnovodi, vodna zajetja…), opredeljen je način gašenja s helikopterji Slovenske vojske, sklenjene imamo pogodbe za izvidovanje z aeroklubi…«