OKS ob 25-letnici pozval k čistosti v športu

Olimpijski komite Slovenije delovno praznuje 25. obletnico delovanja. Dopoldan je zaznamoval kongres Etika v športu - boj proti korupciji v športu, katerega zaključek je bil poziv OKS k dobremu upravljanju in etiki v športu, razprava pa je pokazala, da se šport trenutno sooča s številnimi izzivi, na katere družba ni pripravljena.

Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je že v uvodu poudaril, da OKS izpolnjuje Agendo 2020 in v skladu z njo vodi kampanjo za etični šport ter poudaril pomen čistega športa. Že v petek je OKS predstavil tudi aplikacijo Žvižgač, ki je nov instrument za javljanje nepravilnosti.

Njegov predhodnik in vsaj začasno prvi mož Združenja Evropskih olimpijskih komitejev Janez Kocijančič pa je dodal, da je v z vezi s korupcijo v športu razprt med razsežnostjo športa in zgodbo o nevidni niti. Pri razsežnosti je izpostavil šport kot področje družbenega življenja z lastnimi pravili, ki si jih ureja sam, pa tudi ekonomsko razsežnost in druge vloge, ki jih igra moderni šport. Kot nevidno nit pa izpostavil, da doslej v Sloveniji še nihče ni bil obsojen neposredno zaradi kršitev korupcije, kot jo opredeljuje zakon. "O korupciji se zelo veliko govori, pravnih posledic pa je zelo malo. Zelo dobro je skrita."

Ob tem je v svojem razmišljanju poudaril, da enak problem kot korupcija predstavljajo stave, krojenje izidov, doping in nasilje. "Kriminalu se na da izogniti, rabimo jasno politiko," je še dejal Kocijančič ter se zavzel za čistost, transparentnost in odgovornost pri upravljanju. Boj proti nepravilnostim je seveda zapleten, saj šport nima preiskovalnih kompetenc, še najbolj uspešen je v boju proti dopingu, je še dejal. "Šport brez etike nima smisla. Brez tega bi bil le nesmiselno gibanje. Šport ima ob tem tudi specifično etiko, ki jo imata fair play in spoštovanje nasprotnika."

Problem korupcije na številnih področjih življenja je izpostavila tudi ministrica Maja Makovec Brenčič, ki je zadolžena za področje športa. Kot pravi, je športno področje še posebej pomembno, predvsem za mlade. "Vrednote športa nas srčno povezujejo. Šport je tudi univerzalni jezik, obenem pa je dejavnost, ki daje priložnost posebnim, šibkim in socialno šibkim krogom." Zato je še bolj pomembno, da se v športu odločimo za ničelno toleranco.

Predsednik vlade Miro Cerar je poudaril, da izhaja iz športne družine, a je bil tudi sam aktiven košarkar in da šport zato dobro razume. "A kot politik vem tudi, kako pomembna sta etika in fair play za širšo družbo," je dejal in dodal, da je pomembna interaktivnost, ki jo šport ponuja na številnih področjih. Po njegovem mnenju je zato še toliko bolj pomembno, da v športu prevladujeta humanost in etika, opozoril pa je na pretirani materializem, pretirano individualnost, pretirano tekmovalnost, ki grozita modernemu športu in družbi, temu pa dodal še videz, ki je pogosto postal pomembnejši od vsebine." Tudi on je za ničelno tolerantnost v športu, opozarja pa, da morajo biti sankcije do kršiteljev pravične in sorazmerne. Cerar je temu dodal potrebo po boljšem sodelovanju med državo in športom ter opozoril, da tudi organe pregona čaka delo na področju pridobivanja znanj.

Igor Klančnik iz podjetja Transparency je na prvo mesto v boju z modernimi težavami športa postavil integriteto in kot primer človeka z veliko integriteto izpostavil Leona Štuklja. Sam vidi pot k izboljšanju odnosov v uvajanju te integritete v vse starostne skupine in sloje družbe in le tako bo kritična masa nagnila tehtnico na stran dobrega.

"Korupcija, prostitucija in vohunjenje so najstarejše dejavnosti na svetu, zato je boj proti tem zadevam vedno težaven," pravi Klančnik, ki meni, da se stanje lahko izboljša tudi z dosledno z uporabo mehanizmov nadzora, ki pa jim morajo istočasno slediti večja transparentnost, uvedba višjih standardov integritete, etika, dobro upravljanje in vodenje športnih organizacij ter etično investiranje in sponzoriranje.

Za mednarodno noto kongresa je poskrbel Norvežan Andreas Sellias, novinar, komentator in raziskovalec, trenutno pa je delavec danske iniciative Play the game, ki je izpostavil tudi problem merjenja in ocenjevanja športnih organizacij, za katere zahteva kar certificiranje. Te naj bi opravljale neodvisne institucije, saj se rešitve za krizo v modernem športu ne smejo iskati le znotraj športa.

Kasnejša razprava je nakazala, da je šport s svojim delovanjem v zadnjih desetletjih prehitel družbo, ki se ni pravočasno pripravila na izzive na področjih korupcije, transparentnosti, politike zaposlovanja, nadzora in drugih področjih, zato zdaj išče odgovore na krizo, ki so jo v zadnjih letih najbolj zaznamovale afere v Fifi in posledično Uefi, ruski protidopinški politiki, IAAF, pred tem pa tudi že v Moku, aferi Balco, krojenju izidov in organiziranju ilegalnih stavnic, če se izpostavi le največje.