Po padcu Mosula: kako preprečiti ponovni vzpon Islamske države

V začetku tedna je iraška vlada slovesno razglasila, da so iraške sile osvobodile tretje največje mesto v državi, Mosul (za Bagdadom in Basro), katero je bilo vse od junija 2014 v posestvi teroristične skupine Islamska država.

Prejšnji teden je tudi zaokrožila novica, da naj bi bil v zadnjih zavezniških letalskih napadih ubit tudi vodja Islamske države oz. kalif Abu Bakr al Bagdadi, a ta novica še ni bila preverjena in potrjena. Hkrati pa potekajo srditi boji za središče Rake, sirskega mesta. Izguba Mosula predstavlja tako pomembno simbolično izgubo za teroristično skupino, saj so v tem mestu razglasili svojo državo oz. kalifat. Ker se teritorij »kalifata« tako vse bolj krči, je vse bolj pomembno vprašanje, kako preprečiti ponoven vzpon Islamske države, tako v Iraku kot na svetovnem prizorišču?

Začetek pri Sadamu Huseinu

Iraški diktator Sadam Husein, ki je izhajal iz sunitske manjšine v Iraku, je v času svoje vladavine (razen redkih izjem) na vse pomembnejše državne stolčke namestil pripadnike svojega plemena, ki so tako imeli tudi večino v obrambno-varnostnih službah.

Preko tajne policije in vojske so tako vse do padca Iraka leta 2003 imeli suniti nadzor nad šiitsko večino. Po padcu iraškega režima so šiiti tudi izkoristili priložnost in se maščevali nad nekdanjimi veljaki za storjene zločine nad njimi. Medversko in medetične napetosti v državi so izkoristili pripadniki Al Kaide, ki so prišli v povojni Irak in pričeli poglabljati sektarno nasprotovanje.

Tako so izmenično njihovi samomorilski napadalci napadli tako sunitske kot šiitske cilje. Šiitske, zato, ker jih smatrajo za odpadnike od vere, medtem ko so sunite napadli zaradi zavračanja islamističnega ekstremizma. Napadi so povečali nasprotovanje in kmalu so se pričeli odkriti spopadi med pripadniki obeh muslimanskih skupin.

Al Kaida v Iraku, ki se je pozneje osamosvojila v teroristično skupino IS, je pridobivala nove člane iz vrst nekdanjih pripadnikov iraških oboroženih sil, policije in drugih paravojaških formacij iz časa režima kot tudi mladeniče, ki so želeli nadaljevati krog nasilja proti šiitom. To sektarno nasprotovanje je omogočilo, da je IS uspela zasesti velika področja tako v Iraku kot v Siriji. Mosul je junija 2014 branilo 30.000 iraških vojakov in isto število policistov, a so po šestih dneh bojev zbežali iz mesta in ga prepustilo le 1.500 pripadnikom IS.

Opozorila na ponovni vzpon IS

Generalporočnik Stephen Townsend, poveljnik ameriških sil v Iraku, je ob tem opozoril, da je potrebno preprečiti, da bi se ponovili pogoji za ponoven vzpon Islamske države. Iraško vlado, katere večino predstavljajo šiiti, je tako pozval, da naj stopi nasproti sunitski manjšini in to tako, da bo preprečila bodoče rekrutiranje teroristov iz njihovih vrst. To pa naj naredijo na tak način, da se bodo suniti »počutili, da vlada v Bagdadu predstavlja njih«.

To namero je tudi poudaril iraški preimer Haider al Abadi, ki je ta teden obiskal Mosul in oznanil »konec, propad in neuspeh teroristične države lažnosti in terorizma«.

Tudi posebni predstavnik Združenih narodov v Iraku Jan Kubis je osvoboditev Mosula označil za »zgodovinsko zmago« kot tudi »odlično priložnost za Irak, da ponovno vstane močan in združen«. Dalje je dejal: »Mir mora biti dosežen na čvrstih temeljih enotnost, sodelovanja, pravice, tolerance in sobivanja, ki se prične na družbeni, skupinski in plemenski ravni ter se tako prepreči, da pride nazaj preteklost in z njo tragične posledice«.

V bitki za Mosul, ki je trajala kar devet mesecev, je bila po ocenah ZN ubitih več tisoč civilistov, skoraj milijon je postalo beguncev, medtem ko so samo v starem mestnem jedru Mosula zabeležili porušenih ali poškodovanih več kot pet tisoč zgradb.

Kaj se bo zgodilo?

V primeru, če je dejansko umrl teroristični kalif, se lahko zgodi razkol znotraj same teroristične organizacije. Eden izmed »podžupanov« mest, še vedno pod nadzorom IS, se je ta teden, po objavi novice o smrti Abu Bakra al Bagdadija, že razglasil za novega kalifa. S tem se je dejansko začel proces notranjega razkola v skupini. Vse bolj bodo vidne tudi razlike med iraškimi, sirskimi pripadniki ter tujimi prostovoljci, ki predstavljajo najbolj radikalno jedro teroristične skupine.

Če se bo razkol dejansko zgodil, strokovnjaki predvidevajo, da se bo nato zgodilo premik v pripadnosti in sicer se bodo nekdanji pripadniki IS pričeli pridruževati drugim islamističnim terorističnim organizacijam, ki delujejo v regiji.

Preživeli tuji prostovoljci se bodo lahko tudi vrnili nazaj v svoje rodne države, kjer bi nadaljevali svoje teroristično delovanje z napadi na civilne cilje, kot so to že naredili njihovi somišljeniki v zadnjih letih. Obstaja tudi možnost, da se bo najbolj bojevito jedro IS umaknilo v druge države in tako okrepilo tamkajšnje podružnice. Slednje so trenutno najbolj aktivne v Alžiriji, Libiji, Egipt, Nigeriji, Savdski Arabiji, Jemnu, Afganistanu, Pakistanu in na Kavkazu.

Država v duhu

Vse bolj verjetno je tudi, da bo Islamska država postala bolj »država v duhu«, in da bo delovala primarno preko svetovnega spleta, preko katerega bo širila svojo propagando, doktrino, ideologijo kot tudi načrte za izvedbo terorističnih napadov. Slednje je vse bolj usmerjeno v razočarane mladeniče (kot v manjši meri tudi mladenke), ki se samoradikalizirajo preko spleta in nato želijo v svojem nasprotovanju okolice oditi »v slogu«: s tem da umorijo čim več nedolžnih ljudi, v imenu religije, katere niti ne poznajo do obisti.