Zaščita del avdiovizualnih avtorjev v evropski zakonodaji čaka na rešitve

Evropska komisija v prizadevanjih za modernizacijo zakonodaje o avtorskih pravicah išče tudi rešitve težav glede izplačevanja nadomestil avtorjem AV del, ki so se pojavile z novimi oblikami spletne distribucije avtorsko zaščitenih del. Na omenjene težave opozarjata tudi evropsko Združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) in Zavod Aipa.

SAA, ki združuje 29 kolektivnih organizacij in predstavlja več kot 120.000 evropskih filmskih ter televizijskih režiserjev in scenaristov, je v odprtem pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju 18. julija pozvalo k ureditvi evropske zakonodaje, s katero bi zaščitili dela avdiovizualnih avtorjev. Omenjeno pobudo je podprl tudi Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije - Zavod Aipa.

Kot pereči točki SAA omenja prav nujnost ureditve zakonodaje, s katero bi ustvarili pogoje, v katerih bodo tudi avtorji avdiovizualnih (AV) del udeleženi pri delitvi prihodkov iz naslova uporabe njihovih del in ureditve zakonodaje na področju licenciranja na teritorialni osnovi.

Kot so za STA pojasnili na Evropski komisiji, na evropski ravni iščejo rešitve za težave, ki so se z novimi oblikami spletne distribucije avtorsko zaščitenih del pojavile glede izplačevanja nadomestil avtorjem tovrstnih del. Te rešitve so potrebne za izboljšanje pravne varnosti, transparentnosti in uravnoteženosti na tem področju. Poleg tega je potrebno z nadaljnjimi ukrepi doseči ustrezno ravnovesje med vsemi deležniki. Naslednje predloge je sicer pričakovati v septembru.

Ureditev zakonodaje na področju licenciranja na teritorialni osnovi podpirata tudi podpredsednik komisije za enotni digitalni trg Andrus Ansip ter evropski komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther Oettinger.

Kot so še zapisali, namerava Evropska komisija izboljšati čezmejno spletno distribucijo televizijskih in radijskih programov ter urediti področje licenciranja za čezmejni dostop do vsebin, ob čemer bo še vedno poudarek na kulturni raznolikosti, raznolikih distribucijskih kanalih in modelu financiranja za avdiovizualni sektor.

V Aipi ob tem poudarjajo, da je ureditev razmer nujna tudi v Sloveniji, kjer na vsebinsko prenovo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Zasp) čakamo že več kot desetletje. Medtem se, kot so zapisali, oblike uporabe avdiovizualnih del tako rekoč iz meseca v mesec razvijajo, širijo in dopolnjujejo, s čimer se širi tudi obseg uporabe, zaščita imetnikov pravic pa ob tem, kot opozarjajo, ostaja na nivoju iz časov, ko digitalne kabelske televizije ni bilo niti na vidiku, internetni priključek pa so imele le redke institucije.

Opozarjajo, da bi lahko zmanjšanje pravic avdiovizualnih avtorjev privedlo do številnih težav in dolgoročno ogrozilo slovensko avdiovizualno produkcijo, saj, če ne bo ustreznih nadomestil, tudi avtorji ne bodo razvijali projektov, posledično pa ne bo produkcije.

Zakonska ureditev udeležbe avdiovizualnih avtorjev do delitve prihodkov za uporabo del v številnih državah EU že obstaja. Vendar ni urejena na evropski ravni, kar, kot opozarjajo v Aipi, postavlja avtorje v tistih državah EU, kjer to ni urejeno - v to skupino sodi tudi Slovenija - v diskriminatorni položaj.

Zato je po njihovem prepričanju pomembno, da se v Sloveniji po sprejetju Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic čim prej lotimo vsebinske osvežitve Zasp in tako tudi Slovenijo priključimo tistim državam, kjer imajo to področje urejeno v dobrobit ustvarjalcem na avdiovizualnem področju.