Za muslimane danes konec ramazana in začetek ramazanskega bajrama

Z današnjim sončnim zahodom se bo končal deveti mesec muslimanskega koledarja ramazana in začelo tridnevno praznovanje ali ramazanski bajram. Osrednja bajramska slovesnost v Sloveniji, ki jo bo vodil mufti Nedžad Grabus, bo v petek ob 5.50 v Hali Tivoli. Slovesnosti bodo tudi v 16 drugih mestih po Sloveniji, so sporočili iz Islamske skupnosti v RS.

Bajramske slovesnosti bodo v petek, prvi dan ramazanskega bajrama, poleg osrednje v ljubljanski Hali Tivoli še v Kopru, Mariboru, na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju in Novi Gorici.

Ramazanski bajram je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik muslimanov. Kot so poudarili v Islamski skupnosti v RS, je bajram za vsakega muslimana poseben dan, ker je končno dejanje po postnem času, v katerem se pozabljajo morebitne zamere, obiskujejo sorodniki, prijatelji in sosedi ter obdarujejo otroci.

"V postnem mesecu ramazanu so se verniki duhovno krepili, medsebojno spoznavali in družili, spodbujali opravljanje dobrih del in se zavedali, kakšne posledice pri človeku in v širši družbeni skupnosti puščajo pomanjkljivosti, kot so oholost, zavist, skopost in samovšečnost. V ramazanu so krepili vrednote, kot so dobrodelnost, darežljivost, skromnost, strpnost itd.," so zapisali.

Ramazan se je začel 15. maja po sončnem zahodu in traja 29 dni. V tem času velja post, ko naj bi bili verniki medsebojno solidarni in naj bi krepili občutek za sočloveka. S postom so verniki "očistili svoje srce sovraštva, svoj jezik grdih besed, svoje roke slabih dejanj", so še dodali v islamski skupnosti.

Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog poslancu Mohamedu začel razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Zato se muslimani v tem obdobju intenzivno posvečajo njegovemu branju in proučevanju. Celoten Koran v času meseca ramazana na glas preberejo v večini džamij, in sicer vsak dan preberejo 20 od skupno 604 strani.

Muslimanski koledar je lunaren in se ravna po Luninih menah. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, prihaja ramazan vsako leto 11 dni prej kot v letu pred tem. Postni mesec se ponavadi ne začne za vse muslimane istočasno, ampak se ponekod začne dan, dva kasneje. Začetek je namreč odvisen od tega, kdaj je na nebu prvič po mlaju videti Lunin krajec.

Ramazanu arabsko govoreči muslimani pravijo ramadan. Poimenovanje ramazan uporabljajo nekateri muslimani v Evropi, kot so Bošnjaki in Turki, pa tudi muslimani v Sloveniji. Ramazanu sledi tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama.