REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Vizir«, »Orkan«, »Katran«, »Murena«: V Rusiji se je začela serijska proizvodnja brezpilotnih čolnov

»Vizir«, »Orkan«, »Katran«, »Murena«: V Rusiji se je začela serijska proizvodnja brezpilotnih čolnovVir: Posnetek zaslona, X

V Rusiji se je začela serijska proizvodnja brezpilotnih čolnov. Z njihovo proizvodnjo se ukvarjajo tako državne kot zasebne organizacije. Uporabniki čolnov so oborožene sile Rusije in varnostni organi, ta vrsta tehnike pa se aktivno uporablja za izvajanje posebnih nalog, je dejal prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov.

Po besedah ​​Manturova se brezpilotni čolni nenehno izboljšujejo in posodabljajo. Več modelov je bilo pred časom predstavljenih ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je dodal.

V zadnjih nekaj letih se s proizvodnjo daljinsko vodenih platform ukvarjajo tako državne organizacije kot nacionalna obrambna industrija, je poudaril uradnik.

Po mnenju strokovnjakov se v Rusiji odpirajo velike možnosti za uporabo brezpilotnih čolnov za napade na nasprotnike, izvidovanje, patruljiranje, dostavo tovora, iskanje streliva in uničevanje min.

Po besedah ​​pomočnika ruskega voditelja in predsednika Pomorske akademije Rusije Nikolaja Patruševa se je v času posebne vojaške operacije obseg proizvodnje brezpilotnih čolnov znatno povečal.

Ministrstvo za obrambo je v tem letu večkrat napovedalo uporabo brezpilotnih čolnov.

Februarja sta posadki mornariških minolovcev »Jakov Baljajev« in »Peter Iljičov« Pacifiške flote uporabili čoln s posadko »skanda« za iskanje in nevtralizacijo morskih min.

»V Avačinskem zalivu so minolovci izvajali naloge nadzorno-obveščevalnega iskanja min pogojnega sovražnika. Posadka minolovca 'Peter Iljičov' je med prebijanjem prehoda na območju z nevarnostjo min najprej uporabila avtomatski sistem za iskanje in odkrivanje min 'diez' in hidroakustično postajo 'livadija', nakar je bil v vodo spuščen brezpilotni čoln 'skanda'« je zapisano v izjavi ministrstva.

Uporaba brezpilotnega čolna je omogočila identifikacijo plavajočih min prek video prenosa.

Nato so bile mine uničene z artilerijskim kompleksom AK-306.

»Sile Baltske flote so s kombinirano uporabo brezpilotnih pomorskih sistemov uničile pogojno nasprotnikovo ladjo. Med vajo je bilo uporabljenih več različnih tipov ladij, helikopterjev mornariškega letalstva, brezpilotnih letal in brezpilotnih čolnov,« je zapisano v izjavi ministrstva.

Konec avgusta je ruski brezpilotni čoln v ustju Donave potopil izvidniško ladjo »Simferopol« ukrajinske mornarice, je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo.

Po izjavi ministrstva Rusija preizkuša uporabo mornariških brezpilotnih letalnikov kot novega sredstva bojevanja.

Delta Donave predstavlja primeren poligon za preizkušanje takšnih rešitev v resničnih bojnih razmerah.

Zanimivo je, da je bila prva bojna uporaba praktično mesec dni po vajah »Julijski vihar«, kjer je bila uporaba takšnih brezpilotnih čolnov javno prikazana.

V zadnjih letih so vladne in zasebne organizacije razvile več tipov avtonomnih plovil. Tako je podjetje »Rosoboronexport« na mednarodnem pomorskem sejmu »Flota 2024« predstavilo brezpilotna čolna »Vezir« in »Orkan«, medtem ko je ljudska obrambna industrija izdelala »Katran« in »Mureno«.

»Vizir« je večnamenska brezpilotna robotska platforma, ki temelji na ruskih komponentah in materialih in jo izdeluje vojaško-industrijski holding »Kingisepski zavod za mašinogradnjo«.

Glede na navedene potrebe lahko »Vizir« opravlja različne naloge, kot so prevoz vojakov do mesta izkrcanja in umik na varno razdaljo, približevanje obali in vrnitev v bazo. Ta brezpilotni čoln lahko doseže hitrost do 80 km/h in prevozi do 600 km v varčnem načinu. V primeru prekinitve povezave se čoln lahko samostojno vrne na mesto izstrelitve.

Po drugi strani pa »Orkan« predstavlja univerzalno robotsko platformo. V podjetju »Rosoboronexport« menijo, da so prednosti tega modela nizka vidljivost, visoka hitrost, izjemna okretnost in široka uporaba tehnologij umetne inteligence. Brezpilotni čoln je sposoben razviti hitrost do 40 vozlov (do 74 km/h), z dosegom najmanj 500 km.

Glavna značilnost »Katrana« je lahek trup, odporen proti udarcem, ki čolnu omogoča, da premaga tudi najmočnejše valove. Brezpilotni čoln je sposoben opravljati širok spekter nalog: patruljiranje, izvidovanje, radarsko opazovanje, logistiko, izvajanje napadov, tudi s pomočjo FPV dronov.

Ta brezpilotni čoln je lahko opremljen s širokim naborom koristnih tovorov, kar omogoča prilagoditev za izjemno raznolike naloge v rečnih območjih, vključno z ozkimi vodnimi potmi, pa tudi v teritorialnih morskih vodah.

Drug brezpilotni čoln nacionalne obrambne industrije je »Murena 200S« Tulskega konstruktorskega biroja »Center za brezpilotne sisteme«.

Doseg tega čolna je okoli 500 km.

Poleg tega se lahko brezpilotni čoln uporablja kot kamikaze dron, pa tudi kot nosilec manjših FPV dronov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek