V Moderni galeriji v letu 2017 razstavi Andraža Šalamuna in Marija Preglja, v MSUM predstavitev Janezov Janš (tema)

V Moderni galeriji bodo razstavno leto 2017 začeli januarja z razstavo Andraža Šalamuna. Decembra ga bodo zaključili z retrospektivo Marija Preglja v seriji retrospektiv, posvečenih pomembnim slovenskim modernistom. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) pa za oktober prihodnje leto napovedujejo prvo pregledno razstavo treh Janezov Janš.

Pregledna razstava Šalamuna bo predstavila pet desetletij umetnikovega neprekinjenega delovanja. Uvedli jo bodo prvi Šalamunovimi koraki v svet umetnosti, ki jih predstavlja njegovo delovanje v skupini OHO. Kot so zapisali v galeriji, je Šalamun takrat ustvaril nekatera najbolj poetična dela v duhu revne umetnosti in body-arta.

V 70. letih se je umetnik začel vse bolj intenzivno posvečati slikarstvu, ki mu je ostal zvest do danes. Razstava bo predstavila njegov razvoj v tem mediju v zanj najbolj značilnih velikih formatih, v katerih je kot slikar samouk že sredi 70. let minulega stoletja začel raziskovati materialnost abstraktne slike. V 80. letih je njegovo slikarstvo tako rekoč eksplodiralo v podobi in koloritu, v začetku 90. let pa je umetnik še odločneje stopil na povsem individualno slikarsko pot.

Na razstavi bodo predstavljeni njegovi najbolj značilni slikarski cikli: Sonca, ki pomenijo prelomno točko Šalamunovega slikarskega razvoja; serija grških otokov, ki jo zaznamuje intenzivno slikarjevo raziskovanje abstraktne krajine, serija t.i. mediteranskih krajin mračno melanholičnega naboja in serija Mah in srebro. Po letu 2000 pa so sledile serije Benetk, serija Cipres in serija Mesecev ter na koncu abstraktnih kozmičnih krajin, v katerih se zaokroža Šalamunovo dolgoletno raziskovanje v serialnem ponavljanju istega motiva v številnih variacijah.

Decembra bodo v Moderni galeriji odprli retrospektivo Marija Preglja (1913-1967). Kot so zapisali, je Pregelj v zgodovini slikarstva na Slovenskem eden izmed trojice ključnih avtorjev visokega modernizma. Poleg Gabriela Stupice in Zorana Mušiča je avtor, ki je v slovenskem kontekstu slikarstva razvil avtentičen jezik modernistične slikarske poetike in ga iz izhodiščne točke akademsko formiranega študenta zagrebške šole, tako kot Stupica in Mušič, prevedel v samostojen sodoben likovni izraz v zrelem obdobju ustvarjanja po drugi svetovni vojni.

Njegov opus je izjemno obsežen. Posvečal se je slikarstvu, grafiki in risbi, posebno poglavje predstavljata mozaik in freska. Ustvarjal je tudi knjižno ilustracijo, ki mu je predstavljala polje intenzivnega likovnega raziskovanja. V njej je prav tako razvijal avtonomni izrazni jezik, ki je bil že svojčas prepoznan kot kvalitativni presežek.

Kot so za STA povedali v Moderni galeriji, je ključni cilj razstave, na kateri bodo predstavljeni vsi mediji, v katerih je umetnik ustvarjal, združena predstavitev Pregljevih del iz nacionalne zbirke Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu, kjer je s slikarjevim volilom ostala približno polovica njegove slikarke zapuščine oziroma nekaj čez 50 slikarskih del in nekaj sto risb.

Dela iz beograjskega muzeja vse od donacije v 80. letih minulega stoletja v Sloveniji niso bila nikoli predstavljena v celoti in ob boku ljubljanskemu delu Pregljeve zapuščine, zato je retrospektiva edinstvena priložnost za celovit pregled Pregljevega dela. Šele celota, ki bo ob bok postavila najbolj ključna slikarjeva dela, bo, kot so še zapisali, omogočila dostojen vpogled v vse razsežnosti Pregljevega umetniškega horizonta.

V MSUM za oktober 2017 napovedujejo odprtje prve pregledne razstave treh Janezov Janš. Leta 2007 so se trije slovenski umetniki - Žiga Kariž, Davide Grassi in Emil Hrvatin - včlanili v stransko SDS in si uradno nadeli ime vodje omenjene stranke in takratnega slovenskega premierja Janez Janša. Preimenovali so se iz osebnih razlogov, toda ločnice med njihovimi življenji in umetnostjo so, kot so zapisali v Moderni galeriji, začele bledeti na številne in nepredvidene načine.

Umetniki odtlej živijo svoja zasebna in javna življenja z novim imenom, delujejo posamično in kolektivno ter raziskujejo filozofske, psihološke, politične, biopolitične, zgodovinske, pravne, ekonomske, lingvistične in družbene implikacije preimenovanja. Svoje življenje so spremenili v še potekajočo predstavo, svojo umetnost pa v močno sredstvo prevpraševanja ritualov in konvencij ter razpravljanja o statusu in funkciji stvari, povezanih z identiteto, kot so podpisi, potni listi, osebne izkaznice ter kreditne in plačilne kartice.

Razstava bo z izborom likovnih del podala pregled te zgodbe, v kateri umetniki raziskujejo implikacije preimenovanja. Pokazala bo, kako so trije umetniki različnega porekla in z različnimi izkušnjami za svoje sodelovanje razvili skupni, post-konceptualni jezik, ki temelji na uporabi koncepta readymade, dokumentov in dokumentacije predstav in performansov ter slikarstva kot konceptualnega sredstva.

Razstavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z zavodom Aksioma, bo kuriral gostujoči kustos Domenico Quaranta.