V Ljubljani največja poletna kulturna atrakcija Plečnik in njegova zapuščina

Ljubljano poleti določa vrvež. Turisti in domačini se zgrnejo na ulice in uživajo v utripu mesta. Koliko pa jih ob tem zanima kultura? Prestolnico poleti zelo zaznamuje Ljubljana festival, na katerem beležijo dober obisk Slovencev in tujcev, pritegnejo tudi ostale prireditve na prostem in muzeji, a primat zanimanja drži Plečnikova zapuščina.

Plečnik je zakon

Marsikdo se spomni, kako so bile še pred desetletjem poleti ljubljanske ulice bolj ali ne prazne. Na Tromostovju je sicer vselej odmevala glasba, a le za nekaj naključnih poslušalcev. Kot bi se zgodilo čez noč, pa je mesto, ki se je v zadnjem desetletju zelo spremenilo in ponudilo center brez prometa ter številne pridobitve ob bregovih Ljubljanice, postalo pravi turistični biser. Čez dan je v središču mesta mogoče srečati več organiziranih skupin, ki si ogledujejo mestne znamenitosti s poudarkom na izjemni arhitekturni zapuščini Jožeta Plečnika v letošnjem letu, ko obeležujemo 60 let od njegove smrti.

Starejši gospe iz Nizozemske, ki se v Ljubljani mudita zaradi predavanj iz filozofije, povesta, da sta nad Ljubljano popolnoma navdušeni in se radi sprehajata po mestu, ki je pravi arhitekturni presežek. Z otroškim pristnim navdušenjem pričakujeta torkov vodeni ogled Plečnikovih mojstrovin ter arhitektove hiše v Trnovem. Sicer sta bili tudi v Narodni galeriji, kjer ju je popolnoma očarala razstava del Zorana Mušiča, še posebej njegova dela na temo taboriščne izkušnje.

Na večernem sprehodu po centru mesta je težko slišati slovenski jezik. Kakofonija glasov spaja predvsem tuje jezike, med glasnejšimi so nemščina, angleščina in italijanščina. Večina sogovornikov pove, da so se v Ljubljani ustavili za krajši čas, za dva ali tri dni. Uživajo predvsem v sprehajanju po mestu in večina jih vsaj omeni Plečnika. Za muzeje pa nimajo veliko časa, pravijo. Nekateri so jih sicer imeli namen obiskati, a jih je čas prehitel.

Poletne večere od konca junija dalje v Ljubljani zaznamuje tudi Ljubljana festival, ki vsako leto poleg slovenskih ljubiteljev klasike in drugih vrhunskih glasbenih in gledaliških dogodkov privablja številne turiste, ki jih na prireditve vabijo plakati po mestu ter dobro distribuirane programske knjižice, ki so na voljo tudi v avlah nekaterih ljubljanskih hotelov. Tu so še dogodki Imago Sloveniae, drugi manjši koncerti po lokalih, glasbeno ponudbo pa popestrijo tudi številni poulični nastopajoči, med katerimi je velika atrakcija kitarist z živalsko glavo na Šuštarskem mostu.

Po statistiki le nizek odstotek tujih obiskovalcev Ljubljane zanima kultura

Da se največ turistov v Ljubljani zadrži od dveh do štirih noči potrjuje tudi lanska Analiza turistične potrošnje obiskovalcev Ljubljane, ki jo je v času med avgustom in oktobrom izvedlo podjetje Valicon. Iz raziskave, v katero je bilo vključenih 934 tujih obiskovalcev Ljubljane, je razvidno, da v Ljubljani od dva do štiri dni prenoči kar 64 odstotkov vseh turistov, le 11 odstotkov pa se jih v Ljubljani zadrži teden ali več.

Lani je po anketi tujec v Ljubljani na dan v povprečju, brez stroškov nočitve in prevozov, porabil 51 evrov. Kar 99 odstotkov obiskovalcev je največ porabilo za hrano in pijačo, in sicer okoli 30 evrov na dan, za ogled muzejev in galerij se je odločilo 12 odstotkov anketiranih, 13 odstotkov si je ogledalo znamenitosti po mestu, štirje odstotki pa zgolj arhitekturne znamenitosti. Ti kulturno naravnani obiskovalci so za oglede muzejev in znamenitosti v povprečju porabili okoli 10 evrov na dan, za arhitekturne znamenitosti pa dobrih sedem evrov.

V galerijah in muzejih beležijo porast obiska na račun turistov

Veliko turistov zaradi same vsebine pritegne Narodna galerija. Ti, kot so v galeriji povedali za STA, v poletnem času predstavljajo kar 80 odstotkov vseh obiskovalcev. Večino leta v galeriji sicer beležijo okoli 20 odstotkov tujih gostov. Dodali so, da so tujci navdušeni nad stalno zbirko Narodne galerije, še posebej jih zanimajo impresionisti, in nad arhitekturno podobo galerije. Veliko se jih slika tudi ob originalnem Robbovem vodnjaku, ki stoji v avli. Maja letos so v galeriji našteli skupno 5628 obiskovalcev, junija 6481, julija pa skoraj 2000.

Narodna galerija je bila letos imenovana za najboljšo galerijo v Ljubljani po izboru bralcev revije in portala inyourpocket. Kot najboljši muzej v Ljubljani pa je po njihovem izboru obveljal Mestni muzej Ljubljana, v katerem je julija razstava Nova doba prihaja! pritegnila 862 obiskovalcev.

Sicer so v razstaviščih Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) v juliju našteli skoraj 4150 obiskovalcev. Največ, 922 obiskovalcev, so jih zabeležili v Plečnikovi hiši v Trnovem, kjer je na ogled stalna razstava Jože. Plečnikova hiša je, kot so povedali v MGML, med tujimi obiskovalci pravi hit. Mestno galerijo pa je obiskalo 728 ljudi, ki jih je pritegnila razstava Ištvana Išta Huzjana z naslovom Mere.

Porast obiskovalcev tekom poletja na račun turistov v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) prepoznavajo že zadnjih pet let. Trenutno je v MGLC in v prenovljeni Švicariji na ogled 32. grafični bienale na temo Kriterij rojstva. "Aktualna razstava zaradi svoje atraktivnosti in mednarodne zasedbe umetnikov privablja izjemno število obiskovalcev," so povedali v MGLC in dodali, da so do sedaj našteli že 6000 obiskovalcev.

Iz Moderne galerije pa so za STA sporočili, da so od aprila do začetka avgusta našteli 11.300 obiskovalcev, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) pa 8400 obiskovalcev. "Zadovoljni smo z obiskom razstav, povečuje se število prodanih vstopnic, zlasti tujim obiskovalcem," so dodali. Najbolj obiskana razstava v Moderni galeriji je bila Dediščina 1989, ki si jo je do sedaj ogledalo 5250 obiskovalcev, sledi pa ji razstava Neposlušne v +MSUM, ki si jo je v dobrem mesecu ogledalo več kot 3800 obiskovalcev.

Kje so mladi, če n'č ne dogaja?

Ko na ulici med poletjem ustaviš mladega sogovornika, ti pove: "V Lublani poleti n'č pametnega ne dogaja." No, tu sta Metelkova in Rog, a to nista kraja, ki bi zadovoljila vse mlade. Sicer tekom poletja za osnovnošolce v kulturnih ustanovah potekajo številne delavnice, tiste za najmlajše tudi v obliki varstev. Nekateri radi prebirajo izbrano knjigo ali revijo v kateri od enot Knjižnice pod krošnjami. A dogodkovna suša se je v juliju poznala ob popoldnevih in večerih, po zaključku Junija v Ljubljani in drugih festivalov, kot sta Ana Desetnica in Klovnbuf. Avgust pa ponovno obeta kar nekaj dogodkov za mlade.

Te dni na Kongresnem trgu poteka festival Urbano dejanje, ki ob popoldnevih ponuja številne kulturne in športne aktivnosti, zvečer pa koncerte. Med letošnjimi nastopajočimi so Zmelkoow, Čedahuči in Severa Gjurin, Zlatko, Koala Voice in Uroš Perić.

Kongresni trg zaživi že pred začetkom koncertov, saj je postala zelenica v Parku Zvezda priljubljen prostor za druženje. Mladi spomnijo, da je avgusta tudi čas za Trnfest, nekaterim pa je zelo všeč poteza metelkovske Gala hale, da je obratovanje letnega vrta letos prvič raztegnila v avgust. Kaj pa muzeji, galerije? To je bolj v sklopu šole, pravijo. Poznajo pa festival Mladi levi, ki bo prestolnico kmalu prebudil iz gledališkega mrka zadnjega meseca.