V iskanju skrite sovjetske rakete

Znani plezalec po strehah Vitalij Raskalov se je s prijatelji Ukrajinci in Britanci odpravil na divjo pustolovščino proti kozmodromu Bajkonur. Želeli so uspešno fotografirati znamenito sovjetsko raketo in se hkrati izogniti varnostnikom. Spremljali smo jih na nenavadnem potovanju.
Avtor: Jekaterina Sinelščikova, Anastazija Karagodina

Prva stvar, ki človeku navadno pride na pamet ob misli na sovjetski projekt vesoljske rakete Buran (»snežni metež« v prevodu iz ruščine), je ambicioznost Sovjetske zveze v raziskovanju vesolja. Buran je bil prvi ruski odgovor na Nasin space shuttle. 15. novembra 1988 je Buran, vesoljska raketa za ponovno uporabo, dvakrat obkrožil svet brez človeka in pristal v Bajkonurju v Kazahstanu. Od rakete so pričakovali veliko, a ni nikoli več poletela. Program Buran je bil največji in najdražji sovjetski projekt na področju raziskovanja vesolja, leta 1993 pa so ga ukinili.

Analitiki so za revijo New Scientist povedali, da Buran ni imel civilnih nalog in je bil v bistvu namenjen nameščanju orožja v vesolju. Trdili so, da je ZSSR morda celo pomislila na nameščanje jedrskega orožja.

»Spomnim se, kako velik je bil … bil je veliko večji, kot se je zdel na fotografijah. Imeli so velike načrte, ki so bili kul,« pravi plezalec po strehah in fotograf Vitalij Raskalov, ki je kozmodrom Bajkonur obiskal sredi maja 2017. Je eden redkih ljudi, ki mu je to uspelo brez dovoljenja. Javnost namreč ne sme obiskati kozmodroma in gledati zgodovinske rakete. Bajkonur je ohranil svoj sovjetski status zaprtega mesta. »V bistvu lahko kupiš vozovnico za vlak iz Moskve, ampak samo, če imaš dovolilnico. A je mi nismo imeli,« pravi Raskalov.

Ruski avanturist je skupaj s štirimi Britanci in dvema Ukrajincema odločil za alternativno pot. »Našli smo informacije na internetu. Od ljudi, ki so tam delali in turistov, kot smo mi. Bil je neki kolesar, ki se je slučajno zapeljal do kozmodroma. Ujeli so ga, a se mu ni nič zgodilo. Ker … kaj pa naj policija stori?« razlaga Raskalov.

Skupina je odpotovala v Almaty, se zapeljala z vlakom do Kyzylorde, zadnji del poti je potekal s taksijem. »Nič posebnega! To je Kazahstan … ljudje med mesti potujejo s taksiji. Taksistu smo samo povedali, da smo fotografi in želimo slikati zvezde. Pustil nas je sredi stepe, bili smo sami,« pravi Raskalov. Poudaril pa je, da je območje kozmodroma močno zastraženo: »Seveda je Bajkonur zaščiten. Nismo pa vedeli, kje točno so se nahajali varnostniki. Ne morete si predstavljati, kako veliko ozemlje je to. Kot območje znotraj Tretje ceste prstana v Moskvi. Kako bi lahko bilo takšno območje popolnoma varovano? To je precej težko.«

Uporabili so isto pot kot kolesar, hodili so dve noči. »Imel sem šest litrov vode, nekaj hrane, jakna in spalno vrečo … to je vse. Našlo smo uničeno zgradbo za izstreljevanje medcelinskih balističnih raket. V tleh je velikanska luknja. Odkar so prekinili program Buran, smo mislili, da bodo oblasti zapolnile luknjo z betonom. A tega nista storili, saj je to zelo drago. Zato so kar razstrelili ves prostor! To se je zgodilo potem, ko je Rusija podpisala sporazum o zmanjševanju jedrskega orožja [START-1],« pripoveduje Raskalov.

Hangar, ki gosti rakete Buran, je okoli 30 kilometrov proč od nekdanje zgradbe za izstreljevanje raket. Je na območju kozmodroma in ima spodobne ceste v uporabi ter varnostni sistem s patruljami. »V zgodnjih jutranjih urah smo spoznali skupino Rusov v hangarju. Imeli so isti cilj – posneti izjemne fotografije. A je bil v hangarju tudi član patrulje. Uspel sem se skriti, a drugi člani moje skupine niso imeli te sreče. Pozneje tisto noč so prijeli še mene,« se spominja Raskolov.

Na vprašanje, kaj se je zgodilo s tujci, odgovarja: »Zasliševali so jih agenti FSB-ja in v celoti preiskali. To je trajalo okoli 12 ur. Agenti so se končno le prepričali, da tujci niso bili teroristi ali vohuni in so jih izpustili. Kar se mene tiče, mislim, da so spoznali, da sem iz iste skupine in so se odločili, da z menoj ne bodo trošili časa.«

»A vendar, mene ne ujamejo skoraj nikoli. Bajkonur je bil eden od redkih trenutkov. Naj bo to legalno ali ilegalno, za dovoljenje ne prosim. Če me nihče ne ustavi, je vse v redu. Glavni cilj je dobiti dobro fotografijo. Ne morem reči, da počnem nekaj tveganega. V resnici je bolj tvegano skriti motor v Moskvi!«

Ćlanek omogoča: RUSSIA BEYOND THE BORDER