REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Celju z akademijo počastili 165-letnico Mohorjeve družbe

V celjskem Narodnem domu so pripravili akademijo ob 165-letnici Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske založbe. Predsednik Društva Mohorjeva družba Jože Planinšek je dejal, da Celje, ki založbo gosti skoraj 90 let, ni le knežje, pač pa tudi Mohorsko mesto. Zbrane sta nagovorila tudi minister za kulturo Tone Peršak in celjski župan Bojan Šrot.

Peršak je v svojem nagovoru izpostavil zamisel soustanovitelja Mohorjeve družbe Antona Martina Slomška za ustanovitev ljudske založbe, ki bi izdajala kakovostne knjige za "navadne ljudi". Kot je dejal, se je že takrat, sploh pa pozneje s Prešernom, ki se je sicer v slovenskem prostoru "pojavil kot bakla", začela rojevati elitna književnost, ki pa za narod ni dovolj.

Prav Mohorjevi družbi in slovenskim učiteljem se po Peršakovem mnenju lahko zahvalimo, da smo bili Slovenci v 19. stoletju med najbolj pismenimi narodi. Kot je še dodal Peršak, ki se tudi sam iz otroštva spomni Mohorjevih večernic, zaradi katerih pozna tudi del zgodovine, ki je sicer ne bi, ima Mohorjeva družba še danes "pomembno poslanstvo v panteonu slovenske književnosti in založništva".

Župan Šrot si težko predstavlja, kakšen kulturni in jezikovni boj je morala nekoč založba skupaj s posameznimi intelektualci biti v takratnem okolju, vendar je kljub temu prestala dve svetovni vojni in pet držav ter je še danes ena pomembnih kulturnih ustanov. Opozoril je na prihodnje leto, ko bodo praznovali 90-letnico prihoda Mohorjeve družbe v Celje. Med drugim v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine pripravljajo razstavo.

Planinšek je dejal, da se morda založba ne more pohvaliti z okroglo obletnico, vsekakor pa gre za spoštovanja visoko starost ustanove, ki je pred 89 leti dobila domicil v Celju. Čeprav je takrat niso sprejeli z navdušenjem, pa je pozneje postala del celjske zgodovine in sedanjosti. S svojo premišljenostjo, zadržanostjo in žlahtno konzervativnostjo je delovala suvereno in se ni nikoli udinjala trenutnim muham.

Zgodovina Mohorjevi založbi ni prizanašala. Družba, ki je nastala po zamisli Slomška, njegovega prijatelja Andreja Einspielerja in slavista Antona Janežiča, je bila zasnovana na Koroškem. Pozneje po prvi svetovni vojni, ko je imela več kot 90.000 članov, je morala zaradi nemškega nacionalističnega pritiska bežati iz Celovca na Prevalje; ko si je našla domicil v Celju, je bila ponovno tarča nacistov. Tudi v Jugoslaviji ji ni bilo lahko. Za Slovence v zamejstvu je poskrbela z dvema vejama - Goriško in Celovško.

Delite članek