sobota, 28. december 2024 leto 29 / št. 363
V Cankarjevem domu letos razstavi v spomin na fotografa Roberta Capo in popotnico Almo Karlin
V Cankarjevem domu (CD) tudi za letos napovedujejo bogat razstavni program. Med drugim se bodo z razstavama spomnili enega najpomembnejših vojnih fotografov vseh časov Roberta Cape ter svetovne popotnice Alme M. Karlin. V Mali galeriji CD pa bodo odprli razstavo o filmski umetniški skupini W.O.R.M.S. ter postavitev fotografinje Andreje Peklaj.
Spomladi si bo v Galeriji CD mogoče ogledati retrospektivno fotografsko razstavo Roberta Cape, pomembnega pričevalca iz vojnih žarišč, ki je življenje izgubil med fotografiranjem.
Roberta Cape
Razstava bo obsegala 97 črno-belih fotografij s prizori ključnih dogodkov iz petih vojn, ki jim je s kamero sledil v svojem kratkem življenju: od španske državljanske, druge kitajsko-japonske, druge svetovne vojne z izkrcavanjem zaveznikov v Normandiji in osvoboditvijo Pariza do arabsko-izraelskega konflikta ter prve vojne v Indokini. Na ogled bo tudi vrsta portretov njegovih prijateljev in umetniških kolegov, kot so bili Ernest Hemingway, William Faulkner, Henri Matisse in Pablo Picasso.
Fotograf, ki je zapustil več kot 70 tisoč negativov z edinstvenim vpogledom v razburljivo zgodovino 20. stoletja, se je s pravim imenom Andrei Friedman rodil leta 1913 v Budimpešti. Po študiju je delal v Berlinu kot fotografski asistent. Leta 1933 je emigriral v Pariz in tam skušal zbuditi pozornost s prodajo fotografij pod imenom izmišljenega ameriškega bogataša, ki ga je poimenoval Robert Capa. Zvijača je bila odkrita, a je ime ohranil kot psevdonim.
Že v španski državljanski vojni se je izkazal kot senzibilen fotoreporter. Med 2. svetovno vojno je za ameriško revijo Life dokumentiral boje v Afriki, na Siciliji in v Italiji, zavezniške vojake pa je spremljal tudi pri invaziji v Normandijo. Njegovi posnetki sodijo med najbolj dramatične dokumente tega svetovnega spopada.
Leta 1947 je s fotografoma Henrijem Cartier-Bressonom in Davidom Seymourjem ustanovil prvo mednarodno fotografsko agencijo Magnum Photos. Umrl je leta 1954 v Vietnamu, ko je med fotografiranjem stopil na mino.
Foto: Robert Capa
Razstavo, ki bo odprta med 5. aprilom in 27. avgustom, bodo pospremili pogovori in predavanja o posebnostih vojnega poročevalstva in reporterstva. Razstavo o slavnem ustanovitelju pariškega Magnuma posreduje ta pomembna fotografska agencija ob 70-letnici delovanja, so zapisali v CD.
Med septembrom in decembrom pa bo Galerija Cankarjevega doma gostila razstavo Kolumbova hči Alma M. Karlin, ki jo pripravljajo s Pokrajinskim muzejem Celje. S pregledno razstavo želijo obeležiti 90-letnico Almine vrnitve s poti okoli sveta.
Alam Maksimiljan Karlin
V središče bo postavljeno njeno potovanje, s čemer bodo Celjanko Almo M. Karlin (1889-1950) končno oziroma ponovno umestili na svetovni zemljevid največjih popotnikov vseh časov. "Ali je že katera ženska pred njo svet prepotovala na takšen način," se je že leta 1933 spraševal novinar New York Timesa.
Obenem s potovanjem bosta kronološko predstavljena tudi Almino življenje in delo. Na razstavi bodo na ogled predmeti, ki jih je Alma zbirala med potovanjem in pošiljala v Celje, fotografije, razglednice, akvareli rastlin in herbariji, japonske grafike, dokumenti in pohištvo.
Postavitev bo nosila naslov po istoimenski monografiji raziskovalke življenja in dela Alme Karlin Barbare Trnovec. V njej je med drugim popisala Almino osemletno potovanje, ki je sledilo obdobju desetih let v Londonu, Oslu in Stockholmu. Na pot se je Alma podala 24. novembra 1919. Iz Celja je odpotovala v Peru, čeprav je sprva nameravala na Japonsko. Tja je prišla iz Južne preko Srednje Amerike ter ZDA in Havajev. Iz Tokia se je odpravila preko Koreje, na Kitajsko in nato po nesrečni ljubezni z Japoncem "gospodom I" odpotovala v Avstralijo. Obiskala je tudi Novo Zelandijo, številna tihomorska otočja, Papua-Novo Gvinejo, Indonezijo, Javo in Singapur ter se prek Tajske in Indije vrnila v Celje.
Alma KArlin v japonski noši
V Mali galeriji bo med 29. marcem in 2. majem na ogled razstava o skupini W.O.R.M.S. 107/30: Ustavljeni čas - podobe (iz) filma. Avantgardna, eksperimentalna, sprva še posebej filmska umetniška skupina ob 30. obletnici svojega celovečernega igranega filma 107 pripravlja predstavitev fotografij s povečanimi podobami s filmskega traku, slikarskih del, navdihnjenih s filmskimi motivi, dokumentarnega gradiva in artefaktov s snemanja instalacijo. Napovedujejo tudi premierno projekcijo tehnološko prenovljenega filma 107.
Od 4. maja do 4. junija pa si bo mogoče ogledati fotografsko razstavo Andreje Peklaj Bila sem ptica. Njen opus je razpet med realizmom in abstrakcijo, osrednja tema njenega ustvarjanja je Cerkniško jezero. Za ljubljansko predstavitev pripravlja izbor fotografij, posnetih na poletih nad jezerom, na katerih se približuje slikarskemu načinu oblikovanja predmetnosti in s tem nakazuje eno od mogočih oblik stika med obema likovnima zvrstema.
