V Beli krajini ob 30-letnici odkritja črne človeške ribice opozarjajo na njeno ogroženost

Belokranjsko okoljsko gibanje Društvo proteus in črnomaljska občina bosta ob križišču cest Črnomelj-Stražnji Vrh danes ob 10. uri odkrila tam postavljeno skulpturo črne človeške ribice kiparja Boštjana Kavčiča. Ob 30-letnici njenega odkritja želijo v Beli krajini opozoriti na krhkost tamkajšnjega kraškega okolja in hkrati njeno ogroženost.

Predsednik Društva proteus Niko Šuštarič je za STA povedal, da so že junija lani ministrstvu za okolje in prostor predali pobudo za sprejem nujnih zaščitnih ukrepov na življenjskem območju omenjenega črnega močerila.

Razlog za to so ugotovitve oddelka za biologijo ljubljanske Biotehnične fakultete, po katerih prihaja do stalnega slabšanja belokranjskih podzemnih voda oz. njenega življenjskega okolja, predvsem zaradi rasti vsebnosti nitratov in fosfatov.

Šuštarič je dodal, da mejna vrednost teh glede na previsoko postavljeno slovensko lestvico sicer ni presežena, omenjena merila pa tudi ne upoštevajo večje krhkosti podzemnega življa in njihove občutljivosti na onesnažila. Hkrati je ocenil, da bi morali omenjeno mejno vrednost za posebne habitate z zaščitenimi vrstami nujno znižati.

To je jedro njihove pobude, v omenjeno smer pa ob podpori Biotehnične fakultete ter novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave poteka tudi vsa njihova dejavnost.

Šuštarič je opozoril, da je v Beli krajini skrita še vrsta starejših okoljskih grehov, ki so nujno potrebni sanacije. Med temi je navedel nerešeno vprašanje zabetonirane deponije s 6000 tonami zemljine, okužene s predvidoma 30 tonami izredno strupenih polikloriranih bifenilov PCB ob semiški tovarni. Tamkajšnji betonski oklep naj bi tudi počil in puščal.

Sledovi PCB so najbolj opazni v semiški Krupi, kjer so v tamkajšnji petletni postrvi pred nekaj leti izmerili njihov presežek za skoraj 1700-krat.
Opozoril je še na problem polivanja gnojnice iz bioplinarne pri Črnomlju in njenega prodiranja v kraško podzemlje, nedovoljenih deponij in livarskega peska, ki je pred 30 leti nastajal v nekdanji tovarni Belt.

Črni močeril ali črna človeška ribica je jamska dvoživka in podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini so jo leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja - odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku, za razliko od belega pa ima črni močeril predvsem temno obarvano kožo in dokaj normalno razvite oči.