Tokić: Malenkosti se tokrat niso obrnile v našo prid

Slovenski namiznoteniški reprezentanci sta končali nastope na svetovnem prvenstvu v Halmstadu, moški so se uvrstili na 17. do 20. mesto, ženske pa na 29. do 32. mesto. Uvrstitvi sta v mejah pričakovanega, v obeh taborih pa menijo, da so bile priložnosti, da bi se dosegli še kaj več, a se malenkosti tokrat niso obrnile njim v prid.

Moška reprezentanca je v močni predtekmovalni skupini premagala le Egipt, a se tudi v drugih tekmah ni osramotila, dokazala je, da sodi v elitno skupino, kar je z zmago v odločilni tekmi za obstanek med najboljšimi 24 reprezentancami (obstanek še ni gotov, saj ITTF neprestano menja pravila, tako da se zna zgoditi, da bo za naslednje prvenstvo odločal le rejting reprezentanc) proti Poljski le potrdila. V nadaljevanju je imela priložnost, da se prvič v zgodovini uvrsti med najboljših 16 reprezentanc, a je kapetan Bojan Tokić v dvoboju z Ovidiujem Ionescujem pri izidu 2:2 v nizih zapravil zaključno žogo za zmago Slovenije s 3:1, njegove napake pa Deni Kožul v petem posamičnem dvoboju ni popravil.

"Jasno je, da sem malo razočaran. A si nimam česa očitati, igral sem odlično, ta dvoboj je bil eden mojih najboljših na prvenstvu, a žal je bil tudi tekmec izredno razpoložen. Poraza ne bi pripisoval živčnosti, enostavno se mi v zadnjih točkah žal ni izšlo, kot sem si zamislil. A generalno gledano, je bilo zame svetovno prvenstvo uspešno. Pri mojih 37. letih je težko ohranjati ritem, tako v fizičnem kot v psihičnem smislu. A sem v veliki meri ga, dosegel sem nekaj lepih zmag, osvojil nekaj točk za lestvico ITTF, ki mi bodo zagotovo prinesle napredovanje, saj nisem branil točk s prejšnjega prvenstva, na katerem nisem igral. Seveda pa je tudi grenak priokus, saj sem zapravil lepe priložnosti v obračunih s Hongkongom, Švedsko in Romunijo," je s svojimi predstavami bolj ali manj zadovoljen Novogoričan, ki pa vendarle meni, da bi se tudi v ekipnem smislu dalo doseči še kaj več.

"Mislim, da je bilo dosegljivo že tretje mesto v skupini, kar bi pomenilo, da bomo osvojili najmanj delitev devetega mesta. V prvem obračunu proti Hongkongu, po katerem bi lahko bilo marsikaj drugače, smo imeli svoje priložnosti. Verjamem, da bi potek prvenstva šel v drugo smer, če bi Darko Jorgić proti sedmemu igralcu sveta Wong Chun Tingu izkoristil tri zaključne žogice, tudi sam pa sem nato Ho Kean Kitu zapravil vodstvo, v petem nizu sem vodil 5:2. Oba sva takrat izgubila 2:3, zapravila priložnosti, taka poraza pustijo posledice. Predvsem pri mladih igralcih, kot je Darko. V nadaljevanju se je sicer boril, a je imel težko delo, meril se je s sami vrhunskimi igralci. Z malce več samozavesti, ki bi mu zmaga v prvem dvoboju zagotovo dala, bi lahko premagal še koga drugega, ne samo Dimitrija Ovčarova in Adrian Crisana ob koncu tekmovanja. Mislim, da je obračun s Hongkongom v marsičem krojil našo usodo, tudi v nekaterih drugih dvobojih pa se malenkosti niso obrnile v našo prid. Žal pa brez tega v našem športu, v katerem je konkurenca neverjetno močna, ne da. Na evropskem prvenstvu, ko smo osvojili bron, se se nam stvari 'poklopile', tokrat ne, čeprav 17. mesto še zdaleč ni slab dosežek."

"Menim, da si nimamo česa očitati. Tudi naši mladci so še enkrat več dokazali, da jih čaka svetla prihodnost. Ne hvalim jih zato, da bi se jim prilizoval, dejansko mislim, da sta Darko in Deni precej boljša, kot sem bil jaz v teh letih. Mogoče rezultati tega še ne stoodstotno potrjujejo, saj imata nihanja, a treba je vedeti, da je bila v časih, ko sem jaz začenjal športno pot, konkurenca slabša. Bili so Kitajci, Nemci, a ni bilo tako močnih Japoncev in drugih reprezentanc. Zdaj namizni tenis igrajo povsod, z najboljšimi se lahko merijo Egipčani, Indijci, Brazilci in tudi nekateri Evropejci, ki jih v časih mojih začetkov ni bilo. Reprezentance imajo v svojih vrstah kitajske igralce, kakovostih ekip je veliko."

Ženska reprezentanca je na Švedsko odpotovala s pomlajeno ekipo, v kateri ni bilo Mance Fajmut. Selektorka Vesna Ojsteršek si je želela le obstati v drugem kakovostnem razredu, a so jo dekleta pozitivno presenetila. V predtekmovalni skupini so s štirimi zmagami in porazom proti Belgiji zasedle prvo mesto, kar pred tekmovanjem niso pričakovali niti največji optimisti. Poleg zelo zanesljive Alex Galič, ki je svoje delo prve igralke opravila praktično brezhibno, se je izkazala predvsem Aleksandra Vovk.

Žal se selektorki Ojsterškovi v drugem obračunu z Italijo, po katerem bi si lahko Slovenke podaljšale upanje za napredovanje v elitno skupino, tja so se na koncu poleg Špank uvrstile tudi Turkinje, ki so jih Ojsterškove izbranke premagale, niso izšle taktične zamisli. Tudi njim pa je zmanjkalo tudi nekaj sreče v ključnih trenutkih.