Spoznajte človeka s ključi Vatikana

Gianni Crea ima nenavaden poklic. Kot sam pravi, vsako jutro odklepa vrata zgodovine. Uživa privilegij in dolžnost, da vsakega dne pokuka v vsak kotiček Vatikana.

Lahko bi celo rekli, da je Vatikan v njegovih rokah že 20 let.

Temu človeku je Vatikan zaupal hrambo skoraj 3.000 ključev svojih soban. Natančneje 2.797 ključev različnih oblik in velikosti, ki jih skrbno hrani tekom noči, da bi nato gotovo vsakega dne točno ob 5.30 uri zjutraj skupaj s svojimi pomočniki odklenil 300 vrat.

Dnevno prehodi več kot sedem kilometrov. In vse to zato, da bi gostil 28 tisoč obiskovalcev, vsak dan. Kljub temu, da je sam del Vatikana že dolgi dve desetletji, na svojo službo ne gleda kot na obveznost. Zanj se vsak delovnik prelevi v poslanstvo zaradi zgodovinskega pomena tega, kar Vatikanski muzeji ohranjajo za ves svet.

Resda je "glavni čuvar ključev", ampak sebe vidi predvsem kot tistega, ki odpira veličastna vrata še bolj veličastnega muzeja. Sebe ima za srečnika, ki vidi Sikstinsko kapelo v soju zarje, ki lahko študira sence na delih Caravaggia, občuduje odtenke starodavnega Egipta... "Pravi privilegij je priložnost, da se vsakega dne sprehodim tukaj in se prav vsakega dne naučim nečesa novega", opisuje Gianni svoj vsakdanjik.

Zanj je čudež sprehajati se skozi bogato zgodovino umetnosti, največjo in najlepšo zgodovino, ki jo svet premore, ter se učiti iz del in naukov, ki so jih vsi papeži zbirali in ohranili za svoje zanamce, vse do današnjega dne.

"Vem, da je vonj, ki me čaka, ko odprem prva vrata, vonj zgodovine, vonj, ki so ga ljudje užili v preteklosti. Ko držim te ključe, ki pričajo o različnih obdobjih človeške zgodovine, dojemam, da v rokah imam neizmerljivo bogastvo, kar pomeni tudi veliko odgovornost", pojasnjuje Crea za National Geografic.

"Tekom let, kolikor delam v Vatikanu, sem opazil, da se ljudi še posebej in zelo čustveno odzivajo na lepoto Sikstinske kapele. Obiskovalci pogosto začnejo vzdihovati, ko se prižgejo luči", je dodal.

"Vsak tukaj lahko najde nekaj čudovitega, kar se ga bo globoko dotaknilo", je prepričan Crea. Sam verjame v moč umetnosti, ki združuje ljudi, ne oziraje se na barvo kože, jezik, poreklo... Priporoča obisk Vatikanskih muzejev, ker omogočajo vpogled in razumevanje umetnosti in zgodovine, ne glede na verska prepričanja posameznika. Navdušen je tudi nad Vatikanskimi vrtovi, ki so zanj primer strpnosti, tolerance – mesto, kjer rastline z vsega sveta cvetijo in uspevajo skupaj, na enem mestu.

Točno tako, kot je papež Frančišek izpostavil glede vloge umetnosti v publikaciji La mia idea di Arte: "Muzeji Vatikana morajo biti vedno bolj mesto lepote in dobrodošlice. Morajo pozdraviti nove oblike umetnosti. Odpreti morajo svoja vrata ljudem iz vsega sveta, kot instrument za dialog med kulturami in religijami, kot orodje za mir." Po prepričanju papeža Frančiška mora biti umetnost dostopna vsem, ne glede na njihovo izobrazbo ali dohodek.

V tem duhu je Vatikan pred kratkim zaupal Gianniju še eno pomembno nalogo - vlogo vodnika za manjše skupine turistov, ki ga spremljajo tekom njegove običajno samotne jutranje rutine.

Zato ni nenavadno, da je njegova največja želja, da "vsa svoja čustva in znanja", ki jih je pridobil v času preteklih let, deli z obiskovalci Vatikana, ker je konec koncev umetnost ta, ki nas povezuje skozi skupno kulturo, zgodovino in humanost.

In kako vidi sebe, na koncu dneva?

"Jaz sem preprost skrbnik, vendar je zame nekaj čudovitega, da lahko ohranjam in pazim na ključe zgodovine".