Slovenija prevzela drugi sveženj arhivskega gradiva nekdanje SFRJ

Slovenski veleposlanik v Beogradu Vladimir Gasparič je danes v arhivu zunanjega ministrstva Srbije prevzel originale 60 mednarodnih sporazumov, katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. V imenu Slovenije je prevzel tudi dokumentacijo za mejo z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.

To je drugi sveženj arhivskega gradiva, ki ga je Slovenija prevzela v skladu s sporazumom o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je decembra lani v Beogradu prevzela prvi sveženj - originale 43 mednarodnih sporazumov iz arhiva zunanjega ministrstva Srbije. V okviru te prve restitucije državnih arhivov SFRJ katerikoli državi naslednici SFRJ je prevzela predvsem tehnične sporazume, ki urejajo promet, mejo in druga vprašanja z Italijo in Avstrijo.

Kot so danes sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, so se po omenjeni prvi restituciji pogovori s srbskimi sogovorniki nadaljevali. Zunanje ministrstvo Srbije je pričelo s pripravo naslednjih gradiv ter s strokovnjaki slovenskega zunanjega ministrstva pregledovalo obsežne, nekoč jugoslovanske, arhivske fonde.

Uspešno sodelovanje je privedlo tudi do tokratnega prevzema mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je bila nekdanja SFRJ in se nanašajo samo na zadeve v zvezi z ozemljem Republike Slovenije ali na ustanove, ki imajo sedež na njenem ozemlju (t.i. radicirani mednarodni sporazumi). Po prilogi D sporazuma o vprašanjih nasledstva namreč radicirani mednarodni sporazumi pripadajo posameznim republikam nekdanje SFRJ.

Med danes prevzetimi originali mednarodnih sporazumov so tudi sporazum med SFRJ in Avstrijo o skupni državni meji iz 8. aprila 1965, konvencija med izvršnim svetom skupščine SFRJ in italijansko vlado o vzdrževanju državne meje iz 29. oktobra 1980, pa tudi sporazum, katerega pogodbenica je bila še kraljevina Jugoslavija. Gre za konvencijo iz leta 1939 o sistematizaciji premoženjskih interesov nekdanjih dežel Kranjske, Goriške ter Gradiške, pravnih oseb javnega prava, ki so izvrševale svoje funkcije na ozemlju zgoraj imenovanih dežel in glede služnostnih pravic, ki se nanašajo na omenjene dežele.

Slovenija je danes prevzela tudi dokumentacijo za kopensko mejo z Italijo, Madžarsko in Avstrijo, ki med drugim vsebujejo geodetske in topografske podatke ter zemljevide.

S tokratnim prevzemom je Slovenija pridobila veliko večino vseh radiciranih mednarodnih sporazumov, ki ji pripadajo skladno s prilogo D sporazuma, so sporočili z MZZ.

Delo pisarne visoke predstavnice za nasledstvo, zunanjega ministrstva, veleposlaništva ter strokovnjakov s področja arhivov nekdanje SFRJ se s tem ne konča, so dodali ter izpostavili, da so mednarodni sporazumi za državno identiteto in izvajanje njene suverenosti velikega pomena, da pa predstavljajo le del ogromnega mozaika arhivskih gradiv nekdanje skupne države.

Slovenija si bo zato še naprej prizadevala, da arhivska gradiva, ki ji pripadajo skladno s prilogo D, čim prej najdejo svoje mesto v arhivih slovenskih institucij.

Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki so ga 29. junija 2001 na Dunaju podpisale vse države naslednice, v več členih in prilogi D določa ključ, po katerem preidejo arhivi nekdanjih republik in državni arhivi SFRJ na posamezne države naslednice. Sporazum, ki je stopil v veljavo junija 2014, prav tako določa, pod kakšnimi pogoji postanejo arhivi skupna dediščina.

Sporazum tako določa, da se državi naslednici ob omenjenih radiciranih mednarodnih sporazumih vrnejo tudi republiški in drugi arhivi, če so bili premeščeni iz republike, ki so ji pripadali, ali če so bili državni arhivi SFRJ premeščeni z njihove prvotne lokacije.

Na državo naslednico preide tudi del državnih arhivov SFRJ, potreben za normalno upravljanje ozemlja. Prenese se tudi del državnih arhivov SFRJ, ki se nanaša neposredno na njeno ozemlje, ki je bil izdelan ali sprejet na njenem ozemlju ali sestoji iz pogodb, katerih depozitar je bila SFRJ, in se nanaša samo na ozemlje te naslednice oz. na ustanove, ki imajo v njej sedež.

Slovenija je sicer že 31. maja 2006 takratni Srbiji in Črni gori posredovala seznam arhivskih fondov arhivskega gradiva, ki v originalu ali kopiji pripada Sloveniji v skladu s sporazumom o nasledstvu. Na ta zahtevek ni prejela odgovora.

Srbiji je nato 17. aprila 2015 predala prečiščen seznam 129 radiciranih mednarodnih sporazumov, ki ji pripadajo v originalu. Predstavniki arhiva MZZ so novembra 2015 in aprila 2016 opravili pregled teh mednarodnih pogodb v Beogradu.

Sporazum v prilogi D sicer ob delitvi podrobno ureja tudi vprašanje kopiranja ter prost in neoviran dostop do državnih arhivov nekdanje SFRJ, kot so Arhiv Jugoslavije, diplomatski arhiv zunanjega ministrstva Srbije ter do gradiv nekdanjih vojaško-obveščevalnih služb, vojnega arhiva ter arhiva NBJ, centralne banke SFRJ, ki ostajajo v srbskih ustanovah.