REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Po aretaciji Durova: Katere aplikacije (ne)posredujejo uporabniških podatkov oblastem?

Po aretaciji Durova: Katere aplikacije (ne)posredujejo uporabniških podatkov oblastem?Še leta 2019 je Pavel Durov trdil, da je bil WhatsApp zasnovan za namene nadzora uporabnikov in usklajen s potrebami ameriških vladnih agencij, kot je FBI. Vir: Posnetek zaslona, X

Aretacijo ustanovitelja Telegrama Pavla Durova v Franciji mnogi razlagajo kot napad na zasebnost in svobodo govora, s trditvami, da je pravi razlog za aretacijo ruskega tehnološkega milijarderja dejstvo, da njegova platforma noče sodelovati z državnimi akterji.

Izvršni direktor Rumbla Chris Pawlowski je po aretaciji ustanovitelja Telegrama sporočil, da je »varno zapustil EU«, ki je z aretacijo Durova »prestopila rdečo črto«.

Poudaril je, da bo njegova platforma »uporabila vsa razpoložljiva sredstva za boj za svobodo izražanja«.

Edward Snowden je opozoril, da je aretacija Durova »napad na osnovne človekove pravice do svobode govora in združevanja« in da je »globoko užaloščen, da se je Macron spustil na raven jemanja talcev kot sredstva za dostop do zasebnih komunikacij«.

Spomnimo, do aretacije Durova je prišlo le nekaj mesecev po tem, ko je nemški portal T-online poročal, da naj bi Evropska komisija razmišljala o tem, da bi od ustvarjalcev aplikacij zahtevala, da v svoje izdelke vgradijo »zadnja vrata«, da bi lahko varnostne in obveščevalne agencije zaobšle šifriranje, ki služi za zaščito podatkov na danih aplikacijah.

Telegram - zadnje okno »varnega« dopisovanja?

Telegram je do sedaj izstopal kot ena redkih platform, ki nedvoumno ščiti podatke svojih uporabnikov pred vsemi akterji.

Potem ko je WhatsApp leta 2022 javno objavil na novo odkrite slabosti v kodi aplikacije, je Durov trdil, da so bile vse slabosti namerno vključene kot »zadnja vrata« in da bodo nove vedno vgrajene, ko bodo stare popravljene.

Že leta 2019 je Durov trdil, da je bil WhatsApp zasnovan za namene nadzora uporabnikov in usklajen s potrebami ameriških tajnih služb in vladnih agencij, kot je FBI.

Njegovo trditev podpira poročilo FBI iz leta 2021, ki ga je objavila ameriška neprofitna skupina za preglednost Owned by the People, ki razkriva, kako enostavno lahko ameriške agencije dostopajo do podatkov s platform za sporočanje.

Metin WhatsApp je v poročilu izpostavljen kot aplikacija, iz katere lahko ameriški obveščevalci pridobivajo podatke tako rekoč v realnem času - za »osnovne« evidence uporabnikov je treba oddati sodni poziv, za »informacije, kot so blokirani uporabniki« pa nujen sodni nalog, a z odredbo o preiskavi lahko ameriški obveščevalci pridobijo »kontaktne naslove in uporabnike WhatsAppa«, ki imajo predmet preiskave v svojih kontaktih.

S posebnim nalogom, uveljavljenim v skladu z Patriot Act iz leta 2001, lahko WhatsApp vsakih 16 minut poroča ameriškim obveščevalnim službam o viru in cilju sporočil, ki jih pošilja.

Če subjekt, za katerim vohuni, uporablja iPhone in ima vklopljeno možnost shranjevanja podatkov na iCloudu, lahko ameriški obveščevalci sami dostopajo do sporočil, zahvaljujoč politiki matične družbe Apple, ki predaja ključe enkripcije za »iCloud«, če FBI z odredbo potrka na njihova vrata, je leta 2021 v besedilu o razkritjih iz tega dokumenta poudaril neodvisni novinar Keith Klarenberg.

Klarenberg je ob tem opozoril, da »Metin« Facebook že tako rekoč deluje kot »roka ameriške državne oblasti«, saj je leta 2020 ugodil 89 odstotkom zahtev Washingtona po podatkih uporabnikov.

Uradna spletna stran Viberja, še ene priljubljene platforme za sporočanje, navaja, da aplikacija »razkriva evidence računa« v skladu z »veljavno zakonodajo držav članic Evropske unije ali veljavno zvezno zakonodajo ZDA.«

Po drugi strani TikTok, ki mu v ZDA grozi ukinitev, če ga kitajska matična družba Bytedance ne proda v 12 mesecih, na svoji uradni spletni strani navaja, da uporabniških podatkov nikoli ni delil ne z ameriškimi ne s kitajskimi oblastmi.

Ameriški milijarder David Sacks, ki je Washington obtožil kršitve prvega amandmaja ameriške ustave s pomočjo zaveznice (Francije) v cilju aretacije Durova, je aprila ocenil, da bi bila lahko X in Rumble naslednja na merku Washingtona, ko je obsodil ameriški zakon, s katerim je bil izsiljevan Bight Dance.

Omrežje X - katerega lastnik Elon Musk je pred tem razkrilo, da je Musk zavrnil »nezakonit dogovor«, ki mu ga je predlagala EU za cenzuro vsebine, medtem ko so ga druga družbena omrežja sprejela - bo podatke o uporabnikih prav tako predal »organom pregona«, toda z »veljavno nujno zahtevo«.

»X individualno ocenjuje zahteve za razkritje podatkov v nujnih primerih v skladu z veljavno zakonodajo,« navaja uradna spletna stran platforme X.

Je Signal ali ni alternativa Telegramu?

Ena od aplikacij, katere varnost sta nekoč hvalila Musk in Snowden, je Signal, čeprav so kritiki skoraj enako dolgo opozarjali na vezi te platforme s Cio in ameriškim State Departmentom.

»Open Technology Fund«, ki je v začetku leta 2010 zagotovil začetna sredstva za razvoj Signala, je bil del ameriškega zunanjega ministrstva v okviru pobude takratne državne sekretarke Hillary Clinton imenovane »Freedom on the Internet«, oziroma prizadevanja Washingtona za ustvarjanje interneta v senci, ki bi se uporabljal za »spodkopavanje represivnih vlad«, kot je nekoč zapisal New York Times.

Vendar pa je WikiLeaks leta 2017 razkril, da CIA zlahka zaobide šifriranje Signala z uporabo hekerskih tehnik, opisanih v seriji dokumentov, imenovanih Vault 7.

Neimenovani vir, ki je delal za Open Technology Fund, je avtorju Christopherju F. Rufoju povedal, da je namen sklada »uporaba projektov odprte kode, ki jih je ustvarila skupnost hekerjev, kot orodje za zunanjepolitične cilje ZDA.«

Poleg tega je sedanja predsednica upravnega odbora fundacije Signal Katherine Maher pred tem delala za NED, sicer podaljšek Cie in skupni imenovalec številnih »barvnih revolucij«, ker je vodila iniciative za digitalne komunikacije na Bližnjem vzhodu in severni Afriki med arabsko pomladjo, poudarja Rufo.

Maherova je leta 2016 postala izvršna direktorica Fundacije Wikimedia, nato se je pridružila pro-NATO možganskem trustu - Atlantskemu zavezništvu in Odboru za zunanjo politiko State Departmenta.

Nekoč je dejala, da je opustila idejo o »svobodnem in odprtem« internetu, ker ta načela predstavljajo »beli, moški, zahodni konstrukt.«

Dostop do Signala je bil letos v Rusiji omejen zaradi, kot je navedel Roskomnadzor, »kršitve ruske zakonodaje«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke