O vlogi Marije Terezije v slovenskem prostoru tudi na mednarodnem simpoziju

V čast Mariji Tereziji, edini ženski vladarici habsburške monarhije s štiridesetletnim vladarskim stažem in dolgim seznamom dosežkov, katerih sledi so vidne še danes, te dni v Atriju ZRC poteka mednarodni simpozij. Na njem bodo ovrednotili predvsem njeno vlogo v slovenskem prostoru, pravijo organizatorji.

"Simpozij smo organizirali ob 300. obletnici rojstva Marije Terezije. Želimo pokazati več aspektov njenega življenja in delovanja, predvsem dolgoročnost njenih reform, kako se te kažejo še v današnjem času, in kako se je ohranjal spomin nanjo skozi čas v različnih delih monarhije oz. v zdajšnjih državah," je za STA pojasnil višji znanstveni sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Miha Preinfalk.

Po napovedi organizatorjev se bodo udeleženci dvodnevnega simpozija v svojih prispevkih lotili njenega rodoslovnega debla, kronanja in dedne poklonitve, terezijanskih reform kot gibala sprememb občutka pripadnosti in povezanosti ter identitet v slovenskem prostoru, spregovorili bodo o knjižni cenzuri pod njeno vladavino ter o njenih zdravstvenih reformah ter reformah Gerharda van Swietna.

Organizatorji simpozija med najpomembnejše reforme Marije Terezije, ki so jo sicer označili kot "razsvetljeno reformatorko in babico Srednje Evrope", štejejo oblikovanje državne uprave, reformiranje davčnega sistema, poenotenje kazenskega zakonika, uvedbo terezijanskega katastra, spodbujanje domačega gospodarstva, naborni vojaški sistem, uvedbo obveznega osnovnega šolstva, spodbujanje izobraževanje in izboljšanje položaja kmetov.

V spomin Slovencev se je vtisnila zlasti z reformo šolstva. Zgodovinar Peter Vodopivec je za STA pojasnil, da je uvajanje osnovnih šol spodbudilo kulturno gibanje na Slovenskem, z njim pa se je začelo slovensko narodno gibanje. "Igor Antič v uvodu v biografijo Marije Terezije, ki je izšla leta 2015, nemškega avtorja Franza Herreja, pravi, da je Marija Terezija med tistimi habsburškimi vladarji, ki je tudi na slovenskih tleh pustila najgloblje sledi," je poudaril Vodopivec.

Po njegovi oceni je simpozij "pomemben dodatek k našemu poznavanju in tudi drugačnemu odnosu do habsburške monarhije", na njem pa bodo, kot je še pojasnil, obravnavali zlasti njeno osebnost in vlogo pri terezijanskih reformah, "ki so bistveno preoblikovale habsburško državo".

Marijo Terezijo so kot "babico Srednje Evrope" po besedah Preinfalka označili zaradi njene ženitovanjske politike, ki jo je izvajala s svojimi otroki. "S pametno in včasih tudi do otrok nasilno ženitovanjsko politiko ji je uspelo, da je ime Habsburg razširila po celotni Srednji Evropi," je pojasnil in dodal, da je svoje otroke poročala z otroki svojih nekdanjih nasprotnikov. "Pokazalo se je, da ima gene v vseh pomembnih srednjeveških plemiških rodbinah, poleg Habsburžanov seveda, ki so krojile usodo Srednje Evrope," je še poudaril.

Zgodovinskih dejstev o Mariji Tereziji je kar nekaj, a hkrati ostaja veliko stvari še neznanih. "V zvezi z Marijo Terezijo se je ohranilo veliko legend, denimo ta, kako se je sprehajala po parku in tam srečala beračico in podojila njenega otroka," je izpostavil Preinfalk, a ob tem opozoril, da so bile take zgodbe predvsem "v službi piarja". Da bi dosegla svoje cilje, se je želela predstaviti kot zelo materinska, čeprav je po besedah Preinfalka sicer "delovala zelo po moško".