Najstarejši najdeni hrvaški dokument je napisan v - cirilici

Hrvaška ima še skoraj tri desetletja po razpadu SFRJ težave z zagotavljanjem temeljnih človekovih in manjšinskih pravic na svojem ozemlju.

Predvsem napisi v cirilici, ki bi morali biti na zgradbah v Vukovarju in še nekaterih mestih, kjer živi srbska manjšina, desničarski ekstremisti redno odstranjujejo in razbijajo, ne da bi oblasti to preprečile, to pa ima tudi širše regionalne posledice.

Manj znano pa je, da je cirilica tudi pisava, v kateri so bili pisani številni, tudi prvi hrvaški zapisi.

Povaljska listina najstariji je sačuvani hrvatski dokument pisan bosančicom
Nastala je 1. prosinca 1250. godine, kada je - na temelju starijih dokumenata - piše hvarski bilježnik ("prisežen pisac hvarski") kanonik Ivan
Govori o posjedu benediktinskog Samostana sv. Ivana pic.twitter.com/TGu5FTDQin

— Petar (@Petar216) December 4, 2021

Povaljska listina tako na primer po podatkih Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje velja za najstarejši ohranjeni dokument, napisan v hrvaški cirilici.

Napisana je bila 1. decembra 1250, ko jo je - na podlagi starejših listin – zapisal hvarski notar (»zapriseženi pisatelj hvarski«).

Danes se hrani v Župnijskem uradu v Pučišćih na Braču, kamor je prispela z arhivom povaljskega samostana, ki so ga v Pučišće kot novo bivališče prinesli zadnji povaljski menihi v 19. stoletju.

Povaljska listina je pronadjena na Bracu. Brac je Paganija. U XII i veci deo XIII veka upste nije bio u Hrvatskoj. Tek sredinom druge polovine XIII veka dolazi pod mletacku kontrolu. Hrvati opet fantaziraju. Nije sve sto je danas Hrvatska, oduvek bilo hrvatsko. https://t.co/mzKpdlbbWc

— Fantom slobode (@alan_cumak) December 1, 2021

Je eden najstarejših hrvaških jezikoslovnih in kulturnozgodovinskih spomenikov, ki nam s svojim obsegom in vsebino posredno omogoča zanimive vpoglede v različne življenjske vidike prostora in časa, v katerem je nastal in je nepogrešljiv vir za preučevanje različnih humanističnih ved.

Prvič jo je leta 1881 objavil Franjo Rački v 13. knjigi Starine, od takrat pa je spodbujala številne razprave v znanosti, predvsem glede diplomatske vsebine.

Listina namreč v uvodnem datiranem stavku vsebuje letnico 1184, ko je bilo nekaj njegovih nekdanjih posesti vrnjenih samostanu, sledijo pa opisi nadaljnjih samostanskih posesti, vse s pričami, do dokončne overitve zasliševalca Blaža in izjave zapriseženega hvarskega uradnika Ivana, da je tisto, kar je videl zvesto zapisal »v stari knjigi«, z navedenim datumom in uradnim podpisom pisarja.