Na posvetu o slabostih in priložnostih zdravstvenega sistema

Zgolj dodaten denar ne bi rešil vseh problemov v zdravstvenem sistemu, so ugotavljali na današnjem posvetu v Ljubljani, ki ga je v sodelovanju z Vzajemno pripravila Poslovna akademija časnika Finance. Opozorili so na nekatere slabosti in tudi svetle točke slovenskega zdravstva ter ga primerjali z ureditvami v nekaterih drugih evropskih državah.

Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je dejal, da si želi zdravstvene reforme, moti pa ga, da se o reformi vedno znova govori kot o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A tisti, ki tako razmišlja, po njegovem prepričanju ne ve, kaj so problemi v zdravstvu. Kot je poudaril, je eno od vprašanj tudi financiranje, ni pa edino. Med ključnimi vprašanji v zdravstvu je navedel organizacijo, mrežo in pravice.

Predvsem se moramo po njegovih besedah izogibati reka, da je Slovenija nekaj posebnega, saj je po svetu veliko dobrih praks. Mikelnu je najbližje nizozemski model, medtem ko je očesni kirurg Matej Beltram izpostavil prednosti švicarskega. Zdravstvo v Švici ni poceni, a deluje, v Sloveniji pa ne deluje in je še dražje, ugotavlja.

V Švici v osnovi za zdravstvo plačujejo vsi enako, pri čemer država s subvencijo pomaga tistim, ki so najnižje na dohodninski lestvici. Za opravljene storitve je predvidena tudi lastna udeležba. Med zdravniki obstaja konkurenca, večina jih je v javni službi, plačani pa so po opravljenem delu, je pojasnil Beltram in bil med drugim kritičen tudi do slovenskih koncesij kot nekakšnega "fevdalnega sistema".

Da bi morali odpraviti koncesije v današnji obliki, je soglašala pediatrinja, zasebnica s koncesijo, Helena Mole in se zavzela, da bi dejansko sledili načelu, da denar sledi bolniku. Poudarila je, da bi morali imeti plan mreže izvajalcev na vseh ravneh, osnovna zahteva pa je, da bolniki dobijo kakovostno storitev v razumnem času.

Na primerih drugih držav se lahko Slovenija nauči, v katero smer ne bi smela iti, je ob nemškem primeru razvoja zasebnega zdravstva ugotavljal strokovnjak za infekcijske bolezni ter vodja raziskovalnega oddelka Univerzitetne klinike Charite v Berlinu Andrej Trampuž, ki se je oglasil prek videopovezave. Kot je pojasnil, so se razlike v zadnjih letih povečevale, prihajalo je do absurdov, tudi nepotrebnih obravnav.

K pozitivnim spremembam pa, je bilo slišati na posvetu, lahko pripomore tudi sprememba kulture, mišljenja. Vodja Centra za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks ter profesor na Harvardu Stjepan Orešković je opozoril na nove trende v zdravstvu, ki so posledica prodora novih tehnologij. Tudi iz Slovenije prihajajo strokovnjaki in te bi kazalo povabiti k sodelovanju.

Kot pa je ugotavljal predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Uroš Ahčan, v Sloveniji zdravstvo ostaja na starih osnovah, na vidiku ni novosti, bolnišnice imajo izgubo, zavarovalnice dobiček, ni konkurence, ni spremljanja kakovosti bolnišnic, ni prostega pretoka pacientov v zasebnem in javnem sektorju. Prav tako nimamo sodobne opreme in izobraževanj.

Opozoril je na dosežke zdravnikov, ki razvijajo nove metode, za kar jim priznanje izrekajo tudi kolegi iz tujine, in bil pri tem med drugim kritičen do prikazovanja zdravnikov v medijih. Kot je ugotavljal, je preveč slabih misli in preveč zavisti.

V okviru posveta je potekala tudi okrogla miza s štirimi nekdanjimi ministri za zdravje, Božidarjem Voljčem, Andrejem Bručanom, Dorjanom Marušičem in Dušanom Kebrom. Ob nekaterih znanih razhajanjih v pogledih na financiranje zdravstva pa so se strinjali, da ima minister sam premalo možnosti, da udejanjanji svojo vizijo, ter da bo treba doseči konsenz od tem, kakšen zdravstveni sistem želimo.