REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kibernetska katastrofa: Kako je »ljubezensko pismo« okužilo 50 milijonov računalnikov in zrušilo Pentagon

Kibernetska katastrofa: Kako je »ljubezensko pismo« okužilo 50 milijonov računalnikov in zrušilo PentagonKako je ljubezen premagala človeštvo: Računalniški virus ILOVEYOU, ki je svet stal 10 milijard dolarjev. Vir: Posnetek zaslona, X

Bil je konec delovnega dne, 5. maja leta 2000. Zaposleni so bili že v nizkem štartu, da odvihrajo domov, ko se je v njihovih elektronskih nabiralnikih pojavilo e-sporočilo z naslovom »LJUBIM TE«.

Intrigantno, romantično - kdo pa je poslal ljubezensko pismo? Kolega iz sosedne pisarne? Sodelavka?

Glej, tukaj je tudi priponka - prav tako romantično naslovljena: LJUBEZENSKO PISMO. Zaposleni so začeli množično klikati na priponko, da bi izvedeli, kdo je njihov skrivni oboževalec, in tako se je pred četrt stoletja razširil najsmrtonosnejši virus vseh časov.

Da bi razumeli, kako uničujoč je bil »ljubezenski« virus, se moramo vrniti v čas, ko je bil internet še novost: povezave so bile zelo počasne, prenos velike datoteke je trajal celo noč, videoposnetkov pa skoraj nihče ni niti poskušal gledati. Google se je takrat šele začel razvijati, družbenih omrežij ni bilo, forumi in klepeti pa so bili glavni način komunikacije.

Za razliko od sodobnih, visoko sofisticiranih kibernetskih napadov je bil ta virus presenetljivo preprost: napisan v VBS (Visual Basic Script) je za okužbo računalnika uporabil osnovne zmožnosti operacijskega sistema Windows.

Uporabniki so bili navdušeni nad brezmejnimi možnostmi svetovnega spleta, a niti sanjalo se jim ni, kakšne nevarnosti prežijo za na videz neškodljivo povezavo ali priponko v elektronskem sporočilu.

In prav njihova naivnost in tehnološka nepripravljenost (ali morda pravilneje reči - nepismenost) sta tlakovali pot enemu najbolj razvpitih virusov vseh časov z ironičnim imenom »LOVE LETTER« oziroma »ljubezensko pismo«.

»ILOVEYOU« je bil računalniški črv - vrsta virusa, ki se širi sam in izkorišča slabosti operacijskega sistema.

Za razliko od sodobnih, visoko sofisticiranih kibernetskih napadov je bil ta virus presenetljivo preprost: napisan v VBS (Visual Basic Script) je za okužbo računalnika uporabil osnovne zmožnosti operacijskega sistema Windows.

Kako se je aktiviral virus »ILOVEYOU«?

Dovolj je bil dvoklik na priponko v elektronskem sporočilu in virus bi se aktiviral. Nato bi prepisal del datotek, shranjenih v računalniku, okužil celoten sistem in, kar je najhujše, poslal svojo kopijo vsem stikom v vašem imeniku. Torej, več stikov kot je bilo v računalniku, hitreje se je virus širil.

V prvih urah po pojavu zlonamerne elektronske pošte je bilo okuženih na tisoče računalnikov. Že po štirih dneh je bilo okuženih naprav več kot dva in pol milijona, kmalu pa se je število povzpelo na kar 50 milijonov. Kar je na nek način smiselno – kdo si ne bi želel prebrati romantičnega ljubezenskega pisma skrivnega oboževalca?

Posledice širjenja virusa so bile katastrofalne. Podjetja, državne ustanove, vojaške službe – nikomur ni bilo prizaneseno.

Virus se je širi sam. Okužil je datoteke MP3, JPEG, pokvaril podatke, ukradel gesla. Spodnji dom britanskega parlamenta je moral zapreti svojo e-pošto. Pentagon je bil prisiljen blokirati svoje strežnike. Tudi Ford je moral svojo e-pošto dati v karanteno. Med žrtvami so bili številni velikani, kot je na primer Siemens.

Ugasnili so se jim strežniki, sesuli sistemi, izgubili so pomembne podatke brez možnosti »reanimacije«.

Skupna škoda zaradi tega kibernetskega napada je ocenjena na okoli 10 milijard dolarjev. Izgube niso bile samo v denarju (ki so ga ljudje in podjetja porabili za popravilo računalnikov), ampak tudi v izgubljenem času in podatkih. Poleg tega so morala številna podjetja začasno prekiniti delo, da so se lahko znova postavila na noge.

Posledice so astronomske: prizadetih je bilo 10 % računalnikov, povezanih z internetom. Microsoft je potreboval EN MESEC, da izda varnostni popravek. Vladala je splošna panika.

Vprašanje vseh vprašanj v tem primeru je - kdo stoji za zloglasnim »ljubezenskim pismom«?

Ustvarjalec virusa je bil štiriindvajsetletni študent iz Manile, Filipinec po imenu Onel de Guzman.

Končeval je študij na tamkajšnji računalniški fakulteti in kot temo zaključne naloge si je zamislil nič manj kot virus.

Njegov cilj je bil sprva naiven: zbrati tuja internetna gesla in se tako brezplačno povezati v omrežje.

Vendar je poskus ušel izpod nadzora. Kmalu je v Manili izbruhnil velik lov: policija je iskala hekerja, ki je povzročil svetovni digitalni kaos.

Epilog je bil ironičen: ko je FBI izsledil Onela de Guzmana, ni mogel ukreniti ničesar, saj Filipini niso imeli zakonov proti kibernetskemu kriminalu.

De Guzman pa je leta 2020 priznal: »Hotel sem samo narediti dostop do interneta za brezplačnega.«

Danes de Guzman popravlja telefone v majhni trgovini v Manili.

Njegov virus je spodbudil na desetine držav, da so ustvarile svoje prve zakone o kibernetskem kriminalu, Microsoft pa je moral premisliti o varnosti Outlooka.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke