Keber: Dejavnost bolnice Franja eden najbolj etičnih dogodkov v slovenski zgodovini

Dejavnost Partizanske bolnice Franja med drugo svetovno vojno je zagotovo eden izmen najbolj svetlih in visoko etičnih dogodkov v slovenski zgodovini prejšnjega stoletja, je na prireditvi ob 75-letnici ustanovitve Partizanske bolnice Franja dejal slavnostni govornik, predsednik Rdečega križa Slovenije Dušan Keber.

Zbrane na prireditvi sta pozdravila tudi direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in župan Občine Cerkno Jurij Kavčič.

Kulturni program v nadaljevanju prireditve pa so zaradi močnega dežja morali prekiniti, še preden je zazvenela pesem cerkljanskih devetošolcev ob spremljavi harmonike, ki je razveseljevala že ranjence med zdravljenjem v tej bolnišnici. Na restavrirano harmoniko je pozneje zaigral Pavel Magajne.

"Tudi med vojno so bile vremenske razmere takšne, še hujše kot danes, mogoče doživljamo delček tistega, kar so doživljali zdravniki, bolničarji in ranjenci v tistem času. Na vsak način smo se danes želeli pokloniti vsem, ki so v bolnici Franja delali, tukaj reševali življenja in predvsem temu, da so vrednote, ki so jih takrat ustvarili ostale žive. Oni sami so bili prvi prenašalci tega sporočila na mlajše, na domačine, na okolico," je poudarila Leskovčeva.

Zato v sodelovanju z osnovno šolo iz Gorenje vasi in Rdečim križem Slovenije že tretje leto zapored postavijo razstavo likovnih del, ki so jih naredili osnovnošolci v okviru natečaja Otroci pomagajo otrokom.

"Partizanska bolnica Franja je eden najpomembnejših atributov turizma tukaj na Cerkljanskem," je poudaril župan Občine Cerkno Jurij Kavčič. S tem velikim kulturnim spomenikom sicer upravlja Mestni muzej Idrija, z njimi je občina zadovoljna.

Po Kavčičevih besedah cerkljanski občini ni treba skrbeti in financirati samih vzdrževalnih del, mora pa skrbeti za okolico spomenika. V preteklosti je narava že povzročila precejšnjo škodo, zato je treba nenehno pregledovati okoliške kamnite stene ter nadzorovati višino vode v potoku, čistiti zadrževalnike in podobno.

Celotno območje partizanske bolnišnice obsega kar 60 hektarov, zato nujnega nadzora in urejanja po županovih besedah nikoli ne zmanjka.

Partizanska bolnica Franja je med drugo svetovno vojno delovala v skriti soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. Težko prehodna soteska, ki vodi do nje, je nudila varno zavetje pred okupatorjem. Bolnišnico je jeseni 1943 po nasvetu domačina Janeza Peternelja s skupino borcev začel graditi Viktor Volčjak.

V prvo leseno barako so 23. decembra 1943 sprejeli prve ranjence. Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je največ časa tudi vodila.

Bolnica je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti. Leta 1999 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.