Kaos v britanskem parlamentu: protestniki vdrli v sejno dvorano in »predsedujočo« prilepili na stol s super lepilom

Londonska policija je aretirala osem ljudi, potem ko so člani podnebnega gibanja Extinction Rebellion (Upor proti izumrtju) v petek vdrli v sejno dvorano spodnjega doma britanskega parlamenta in se s super lepilom prilepili na stol predsedujočega, je skupina sporočila na svojem Twitter računu.

Pet protestnikov, ki so bili v Domu, so odstranili s stola predsedujočega in aretirali, predsedniški stol pa k sreči ni bil poškodovan, poroča Reuters.

V Londonu je policija aretirala tudi preostale: enega, ki je splezal na gradbeni oder pred parlamentom, in drugega, ki se je s super lepilom pritrdil na pločniku znotraj poslopja parlamenta.

Whatever you think about extinction rebellion I’ve got to say attacking the elites in this way is the best way to get the general public on your side  https://t.co/IZJx2gB6QW

— Ariana  (@muffin_ari) September 3, 2022

Gibanje je pred tem objavilo fotografijo petih ljudi, ki v razpravni dvorani držijo transparenta z napisi »Naj ljudstvo odloči« in »Državljanska skupščina - zdaj«.

Skupina je velik transparent z istimi sporočili izobesila tudi na gradbene odre, ki so zaradi del postavljeni okrog parlamenta, protestniki pa so se s ključavnicami zaklenili tudi na vrata pred vhodom stavbo.

Britanski parlament nekaj časa ni zasedal.

“Extinction Rebellion — everyone’s favourite eco-extremist amdram group — is at it again. If they want to implement their mad ideas they should stand for parliament — not glue themselves to it. These people care nothing for democracy”@Tom_Slater_ on Sky News pic.twitter.com/mYfW25VEsd

— spiked (@spikedonline) September 3, 2022

Nekateri deli parlamenta so običajno odprti za javnost, dostop do sejnih sob pa je prepovedan.

Skupina Extinction Rebellion protestira in opozarja javnost predvsem na podnebne spremembe, ki ogrožajo človeštvo.

Gre za globalno okoljsko gibanje, katerega cilj je uporaba nenasilne državljanske nepokorščine, da bi z njo bi prisilili vlado k ukrepanju zato, da bi se izognili prelomnim točkam v podnebnem sistemu, izgubi biotske raznovrstnosti ter tveganju družbenega in ekološkega propada.