REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kam po zabavo? Jasno, v zabaviščne parke sredi jedrskih elektrarn!

Kam po zabavo? Jasno, v zabaviščne parke sredi jedrskih elektrarn!Jedrska elektrarna in zabaviščni park - Kalkar. Vir: Twitter

Medtem ko v Sloveniji politiki preigravajo možnosti o tem, kdaj in kako zgraditi drugi blok jedrske elektrarne Krško (NEK), primera iz sosednje Avstrije in Nemčije kažeta, kaj se da narediti – iz stare jedrske elektrarne.

Od leta 1996 je namreč nekdanja nemška jedrska elektrarna Kalkar, ki jo je kupil poslovnež, spremenjena v zabaviščni park.

Ob številnih vrtiljakih in igralih pa v kompleksu vadijo tudi alpinisti in drugi, ki potrebujejo podobne objekte.

Nemčija se je namreč odločila za dolgoročno vlaganje v obnovljive vire energije, zato je ustavila gradnjo novih jedrskih central in opušča delovanje starih.

Za omenjeno elektrarno so v Nemčiji porabili sedem milijard evrov, vendar je nikoli niso priključili na omrežje.

Za omenjeno elektrarno so v Nemčiji porabili sedem milijard evrov, vendar je nikoli niso priključili na omrežje.

Lastnik podjetja, ki je investiralo v park, je nizozemski poslovnež Hennie van der Most, ki je leta 1991 poslopja nekdanje jedrske elektrarne kupil za vsoto med 1,5-3 milijone današnjih evrov.

Podjetje vodi Han Groot Obbink.

Danes je v parku okoli 40 različnih atrakcij.

Kalkar jedrska elektrarna - zabaviščni park

Podobna je zgodba z avstrijsko jedrsko elektrarno Zwentendorf.

Avstrijska jedrska elektrarna kljub temu, da so jo že skoraj do konca zgradili nikoli ni začela obratovati, saj so to preprečili ljudje z referendumom.

Avstrijska jedrska elektrarna kljub temu, da so jo že skoraj do konca zgradili, nikoli ni začela obratovati, saj so to preprečili ljudje z referendumom.

Jedrsko elektrarno blizu Dunaja so gradili od leta 1976 do leta 1991 in zanjo porabili kar 4 milijarde evrov. Danes služi kot zabaviščni park.

Kako je vse videti v »Čudežni deželi Kalkar«, pa si lahko ogledate v videu spodaj.

Z nekaj sreče si lahko park ogledate še sami, če znova ne bo dostopen zaradi omejitev zaradi koronavirusa.

Za Slovenijo pa bi bilo verjetno bolje, če bi namesto, da gradi drugi blok NE Krško in ga nato spreminja v zabaviščni park, država že kar od začetka investirala v nek res dober zabaviščni park in se osredotočila predvsem na obnovljive vire energije.

Ali pa uredila vsaj infrastrukturo tako, da bi bile takšne investicije smiselne.

Delite članek