REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kaj je sprožilo razvoj in povečevanje obsega možganov ljudi? Znanstveniki imajo novo hipotezo

Kaj je sprožilo razvoj in povečevanje obsega možganov ljudi? Znanstveniki imajo novo hipotezoNeandertalec - eden od naših prednikov... Vir: Wikipedia

V času od pleistocena pred 2,6 milijona let, pa vse do pred 11.700 leti, so se možgani ljudi povečevali.

Ljudje naj bi se v začetku specializirali za lov na največje živali, kot so sloni, ki so zagotovili veliko število obrokov za veliko število ljudi.

Zdaj imajo znanstveniki z univerze v Tel Avivu novo hipotezo, zakaj se je to dogajalo: ker so največje živali na pokrajini izginile so morali človeški možgani »rasti«, da bi omogočili lov ljudi na manjši, hitrejši plen.

Ljudje naj bi se v začetku specializirali za lov na največje živali, kot so sloni, ki so zagotovili veliko število obrokov za veliko število ljudi.

Ko pa se je število teh živali zmanjšalo, so se ljudje z večjimi možgani bolje prilagodili in prej ujeli manjši plen.

Na ta način se je z njihovim razmnoževanjem povečevalo število ljudi z večjimi možgani, trdi hipoteza.

Neandertalec
Vir: Wikipedia

Podatki kažejo, da so se možgani odraslih s približno 400 kubičnih centimetrov pred 2 milijoni let razširili na približno 1.500 kubičnih centimetrov na začetku kmetijske revolucije pred približno 10.000 leti.

Ko pa se je število teh velikih živali zmanjšalo, so se ljudje z večjimi možgani bolje prilagodili in prej ujeli manjši plen.

Hipoteza znanstvenikov z univerze v Tel Avivu pojasnjuje tudi, zakaj se je velikost možganov po začetku kmetovanja nekoliko zmanjšala, na približno 1300 kubičnih cm.

Večji možgani za lov z razvojem poljedelstva preprosto niso bili več potrebni!

Znanstveniki so doslej spremembe v velikosti možganov ljudi pripisovali številnim faktorjem, toda arheologa z univerze v Tel Avivu Miki Ben-Dor in Ran Barkai trdita, da bi ena večja sprememba v okolju dala boljšo razlago.

»Zmanjšanje velikosti plena vidimo kot povezovalno razlago ne le za širjenje možganov, temveč tudi številnih drugih sprememb v človeški biologiji in kulturi, in trdimo, da predstavlja dobro spodbudo za te spremembe,« je Barkai zapisal v odgovoru na vprašanja časnika Live Science.

Rast človeških možganov je evolucijsko izjemna, ker so možgani zelo »potraten« organ.

Vir: Twitter

Človeški možgani namreč porabijo 20 odstotkov telesnega kisika v mirovanju, čeprav predstavljajo le 2% telesne teže.

Povprečni človeški možgani danes tehtajo 1352 gramov, kar daleč presega možgane šimpanzov, naših najbližjih živih sorodnikov, ki jih imajo le 384 gramov.

Svojo teorijo, ki povezuje izginjanje velikih živali in rast človeških možganov so objavili v reviji Yearbook of Physical Anthropology.

Lov na velike živali
Lov na velike živali. Vir: Twitter
Njihova hipoteza pa pojasnjuje tudi, zakaj se je velikost možganov po začetku kmetovanja nekoliko zmanjšala, na približno 1300 kubičnih cm. Večji možgani za lov z razvojem poljedelstva preprosto niso bili več potrebni!

V drugem članku, objavljenem 19. februarja v reviji Quaternary pa raziskovalci trdijo, da so poleg sprememb možganov in človeške prebave, ki vse bolje prebavlja meso tudi spremembe v nastanku orodja in spremenjen življenjski slog človeške vrste skladni s prehodom ljudi iz lova velikega plena na manjši plen.

Mesta Homo erectusa, ki so posuta s slonovimi kostmi tako na primer izginejo v času pred 200.000 in 400.000 leti.

Na splošno je število velikih rastlinojedcev, ki tehtajo več kot 2200 kg, po Afriki začelo upadati pred približno 4,6 milijoni let.

Profesor John Hawks, paleoantropolog z Univerze Wisconsin – Madison pa opozarja, da teorija na prvi pogled izgleda prepričljiva, če se »pogleda skozi daljnogled«, toda če se pogledajo podrobnosti je videti, da so bili »možgani bolj zapleteni in veliki rastlinojedci bolj zapleteni, da bi bilo mogoče potegniti neposredno povezavo z njimi.«

Hipoteza pa je vsekakor zanimiva.

Povsem mogoče je tudi, da bi lahko z njo pojasnili, zakaj v Sloveniji toliko poljedelcev še zmeraj verjame nekdanji predsednici DeSUS-a Aleksandri Pivec in sorodnim strankam, ki se najraje odevajo v zelene, poljedelske barve...

Delite članek