REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Kaj, če mi nekdo ‘sheka’ možgane«: Odzivi ljudi na Muskov čip »Telepathy«

»Kaj, če mi nekdo ‘sheka’ možgane«: Odzivi ljudi na Muskov čip »Telepathy«Mnogi so zaskrbljeni zaradi Muskovega čipa, saj jih spominja na nevarnosti žanra znanstvene fantastike. Vir: Posnetek zaslona, X

»To je kot Terminator«, »Ali smo končno v pravi Matrici?«, »Prišel je horor prihodnosti« so le nekateri komentarji, ki so jih ljudje napisali na omrežjih ob novici o vgradnji »Neuralink« čipa v človeške možgane.

Elon Musk je medtem sporočil, da so rezultati uspešni in da prostovoljec okreva, prav tako pa bo čip ljudem omogočal, da prek misli upravljajo svoje telefone, računalnike in druge »pametne« naprave.

Mnogi to početje primerjajo z distopijskimi zgodbami, ki opozarjajo na konec človeštva.

Vsaditev čipov v človeške možgane je nekoč zvenela kot grozljiva ideja, ki se pojavlja le v znanstveni fantastiki, zdaj pa je postala resničnost. Potem ko je Elon Musk objavil, da je njegovo podjetje Neuralink uspešno vsadilo čip, imenovan Telepathy, v človeške možgane, so bili odzivi na to neverjetno novico deljeni: so tisti, ki so optimistični, pa tudi drugi, ki so negotovi in ​​se bojijo takšne tehnologije.

Nekateri pa so se odločili, da svoje občutke izrazijo na šaljiv način, preko družbenih omrežij in memov.

»To zveni kot zvočni zapis, ki bi ga našli v kakšni uničeni pisarni v znanstvenofantastični horor igri,« je zapisal en uporabnik omrežja X v odgovor na Muskovo objavo, v kateri je milijarder dejal, da so rezultati videti obetavni.

Drugi uporabniki so sledili tej objavi in ​​vsaditev čipa primerjali s številnimi filmi in spletnimi igrami, kjer tehnologija in umetna inteligenca prevzameta nadzor nad ljudmi in postopoma uničujeta svet.

»Ali zdaj zna tudi kung fu? « je vprašal nek uporabnik, ki je primerjal Muskov čip s slavnim kung-fu prizorom iz Matrice.

Številni so komentirali, da jih Muskov projekt spominja na ta ikonični film in da niso prepričani, »ali naj bodo veseli ali zgroženi«.

»Ali to pomeni, da bom imel v glavi glasne reklame, ki jih ne bom mogel preskočiti, ko bom hotel spati?«, »Kaj naj naredim, če mi kdo vdre v možgane?«, »Privolil bom na čip, če bom lahko gledal YouTube in hkrati hodil po ulici,« so v šali dodali drugi uporabniki omrežja X.

»To bom jaz, ko mi bo čip dal transformacijske moči, za katere sploh nisem vedel, da jih imam,« piše v eni od objav nad nenavadnim oglasom, v katerem se človek spremeni v avto.

Mnogi so izpostavili, da jih čip »Telepathy« spominja na spletno igro Cyberpunk 2077, ki je bila predstavljena leta 2020 in za katero marsikdo verjame, da »napoveduje prihodnost človeštva«.

»Cyberpunk« je sicer podzvrst znanstvene fantastike, za katero so značilni junaki, ujeti v razčlovečen in nevaren svet, v katerem v življenju ljudi prevladuje tehnologija.

»Danes imamo vse - od kibernetske opreme (vgrajenih vsadkov) do hitre komunikacije in množičnega nadzora, ki ga narekujejo velike korporacije. Edino, kar nimamo, so leteči avtomobili, a to je tisto, česar sem se resično veselil. Imamo pa veliko ‘cyberpunk’ dejavnosti v resničnem svetu, zaradi česar je ta žanr danes spet priljubljen,« je avtor igre Michael Pondsmith povedal za BBC, ko je ta igra postala dostopna javnosti. 

»Prihaja pravi ‘Cyberpunk’!«, so zapisali številni komentatorji na platformi X; zanimivo je, da je tudi Elon Musk že pred 3 leti opazil podobnosti med to igro in lastnimi načrti za razvoj čipa »Telepathy«.

»Igral sem 'Cyberpunk' in sem si mislil 'Hm, to mi je res blizu' ... Vprašal sem se, kam to pelje? Mogoče nas bo postopoma pripeljalo do posledic kot v 'Cyberpunku', a zaenkrat bo v pomoč le tistim, ki jo potrebujejo,« je dejal Musk med nastopom v podcastu Joeja Rogana.

Spomnimo, lani maja je podjetje »Neuralink« prejelo dovoljenje regulatorjev v ZDA za izvajanje kliničnih preskušanj na ljudeh, septembra pa je bilo objavljeno novačenje prostovoljcev za klinična preskušanja možganskih vsadkov, ki se lahko uporabljajo tudi za nadzor protetike.

Podjetje namreč upa, da bo ustvarilo vmesnik, ki bo ljudem omogočal upravljanje naprav zgolj z uporabo možganov, cena takšne storitve pa bo okoli 60.000 dolarjev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek