REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Film o nemških zločinih v Namibiji: Prvi genocid v 20. stoletju

Film o nemških zločinih v Namibiji: Prvi genocid v 20. stoletjuNemčija je v zadnjih 20 letih postopoma začela govoriti o pokolu, v katerem je bilo med letoma 1904 in 1908 ubitih v Namibiji najmanj 60.000 Hererov in 10.000 pripadnikov ljudstva Nama. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Genocid iz kolonialnega obdobja, ki ga je Nemčija zagrešila v Namibiji je prišel na velika platna in osvetlil zapostavljena grozodejstva, ki sta jih za dolgo časa zasenčila prva in druga svetovna vojna ter holokavst.

Lars Kraume. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Film Der vermessene Mensch (Prevzetni mož, toda na mednarodnih festivalih se film predstavlja v angleščini kot Measures of men - Mere človeka) Larsa Kraumeja je zgodba o nemškem etnologu, ki v zgodnjih 1900-ih odpotuje v Nemško jugozahodno Afriko, da bi preučeval domorodna ljudstva in zbiral njihove lobanje za tako imenovano rasno raziskavo.

Na začetku filma verjame, da nobena rasa ni bolj superiorna od druge.

A je ambiciozen in se, da bi napredoval v karieri, na koncu postavi na stran takrat prevladujočega mnenja v znanosti, ki je tlakovalo pot rasistični ideologiji nacistov.

Posnetek iz filma.

Osrednji lik filma je priča genocidu, ki so ga med letoma 1904 in 1908 zagrešili nemški vojaki, da bi nato tudi sam prestopil mejo - nič več ni le priča dogajanja, ampak se počasi tudi sam prelevi v storilca.

Zgodba govori o moralnem propadu glavnega junaka, pojasni režiser Lars Kraume.

Film je v nemških kinematografih na sporedu od 23. marca.

Posebne projekcije pa so bile tudi v šolah in spodnjem domu Bundestaga, piše AFP, poroča pa France24.

»Nemčija je dolgo časa pometala pod preprogo lastno preteklost, a leta 1919 je izgubila vse svoje kolonije,« je za AFP povedal Kraume in dodal, da je »film prispevek k temu, da se Nemci zavejo svoje odgovornosti.«

Berlin je znan po svojih prizadevanjih, da ohrani spomin na nemške zločine, storjene med drugo svetovno vojno, poroča agencija, pa vendar je bil v Nemčiji posnet le en film - »Morenga« nemškega režiserja Egona Guentherja - o zločinski vlogi te države v Namibiji, saj so bile namibijske lobanje del nemških poskusov.

Čeprav manjši od francoskega in britanskega, je nemški kolonialni imperij vključeval dele več afriških držav, vključno z današnjim Burundijem, Ruando, Tanzanijo, Namibijo in Kamerunom.

Prizor iz filma.

V Namibiji je Nemčija odgovorna za množične pomore domorodnih ljudstev Herero in Nama, ki jih mnogi zgodovinarji imenujejo za prvi genocid 20. stoletja.

V zadnjih 20 letih se je v državi postopoma začelo govoriti o pokolu, v katerem je bilo med letoma 1904 in 1908 ubitih najmanj 60.000 Hererov in 10.000 pripadnikov ljudstva Nama.

Nemčija je Namibiji vrnila lobanje in druge človeške ostanke, ki so bili poslani v Berlin za namen »znanstvenih poskusov«.

Nemčija je maja 2021 uradno priznala, da je zagrešila genocid v Namibiji, in obljubila milijardo evrov finančne podpore potomcem žrtev.

Ko so film predvajali v nekaterih vaseh Herero ljudstva, »je bilo zelo čustveno, ljudje so mislili, da je Lars Kraume zelo pogumen, ker je takšen film pokazal potomcem žrtev,« je dejal Israel Kaunatjike, aktivist za pravice Herero ljudstva.

Dodal je, da bi bilo dobro posneti film, ki bi dogajanje prikazal z vidika ljudstva Herero, a da za to žal ni denarja.

»Potrebujemo uradno prošnjo nemškega predsednika za odpuščanje in vrnitev vseh lobanj in kosti Herero in Nama, ki so še vedno v nemški lasti. Javnost se mora zavedati, da smo bili nekoč kolonialna sila in da smo zagrešili strašne zločine,« je dejal Kraume.

Pred skoraj 120 leti so se v današnji Namibiji pripadniki ljudstva Hereri v takratni koloniji nemškega cesarstva Nemška jugozahodna Afrika uprli kolonialni vladavini.

General Lothar von Trotha je upor zadušil v krvi in izdal t. i. ukaz o iztrebljanju, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi genocid 20. stoletja.

Režiser Lars Kraume ob tem poudarja aktualnost filma, saj še vedno delujejo »znanstveniki in tehniki velikih nemških industrijskih skupin v Afriki, ki izkoriščajo tam živeča ljudstva in vire, a prepričujejo lokalno prebivalstvo, da v državo prinašajo delo

»V resnici gre preprosto za nekakšno sodobno suženjstvo,« opozarja Kraume.

»In razvojna pomoč nikakor ni nadomestilo za (obljubljene) odškodnine,« nekoliko sarkastično sklene Kaunatjike.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek