REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dan Zemlje: Med še vedno vsebuje radioaktivne sledove jedrskih bomb, sproženih pred pol stoletja

Dan Zemlje: Med še vedno vsebuje radioaktivne sledove jedrskih bomb, sproženih pred pol stoletjaMed in radioaktivnost. Vir: Twitter

Danes je dan Zemlje in pravi trenutek, da si ogledamo samo eno plat nespametnega človeškega delovanja.

Izmeril sem ga še enkrat, kajti menil sem, da je nekaj kontaminiralo moj števec.

Znanstvenike je namreč te dni presenetil podatek, da je sledove radioaktivnih spojin, ki so rezultat jedrskih testov iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, še vedno mogoče najti - v ameriškem medu.

Gre za radioaktivni izotop cezij-137, ki se sicer nahaja v tako nizkih koncentracijah, da se več ne smatra za nevarnega.

Ta merjenja kažejo, kako vztrajna in trdovratna je kontaminacija našega prostora.

»Bilo je obdobje, ko smo preizkušali stotine jedrskih nabojev v atmosferi. In to je skozi zelo ozko časovno obdobje sprostilo pravo preprogo izotopov v okolje«, opozarja Jim Kaste, okoljski geofizik univerze William & Mary v Williamsburgu, v zvezni državi Virginiji.

Tradicionalni slovenski zajtrk - med in kruh... Vir: Twitter
Različni primerki sadja, zelenjave in drugih plodov so še zmeraj vsebovali cezij-137, ki ga je zaznal njegov Gama detektor.

Da bi v svojem razredu demonstriral, kako radioaktivni so še vedno ti elementi, je od študentov zahteval, da naj na univerzo prinesejo hrano iz lokalnih tržnic.

In kot je pričakoval, so različni primerki sadja, zelenjave in drugih plodov še zmeraj vsebovali cezij-137, ki ga je zaznal njegov Gama detektor.

Vendar pa ni pričakoval, da bo radioaktivni cezij-137 odkril tudi v medu iz kmetije v Severni Karolini.

»Izmeril sem ga še enkrat, kajti menil sem, da je nekaj kontaminiralo moj števec. Ponovil sem merjenje in tukaj je bilo sevanje znova, 100-krat močnejše kot v katerikoli drugi hrani,« opozarja Jim Kaste.

Jedrski odpadki
Jedrski odpadki. Vir: Twitter

Nato so naredili še analizo 122 primerkov medu v ZDA.

Ob analizi 122 primerkov medu v ZDA jih je 68 pokazalo sledi radioaktivnega izotopa – 'dediščino' jedrskih poskusov.

In 68 jih je pokazalo sledi radioaktivnega izotopa – dediščino jedrskih poskusov ZDA, Sovjetske zveze in drugih držav v času hladne vojne.

Večino eksplozij so izvedli nad Maršalovimi otoki v Pacifiku in Novi zemlji v Rusiji, pa tudi v Mehiki in puščavi Nevada v ZDA.

Po ocenah raziskav je kumulativni učinek 500 teh detonacij v zrak prispeval več ionizacijske radiacije, kot katerikoli drugi dogodek v človeški zgodovini.

Pri tem pa je bila »proizvodnja« cezija-137 nad preizkusnimi mesti v Pacifiku in v Rusiji okoli 400-krat večja, kot eksplozije v Novi Mehiki ali Nevadi.

Taktčni jedrski izstrelek
Taktčni jedrski izstrelek. Vir: Twitter

Samo ena, eksplozija ruske »car bombe« je bila 50-krat močnejša kot vse eksplozije v Nevadi in Novi Mehiki skupaj.

Nekatere eksplozije so bile tako močne, da so radioaktivni izotopi iz stratosfere pričeli padati na zemljo šele leto dni po preizkusih.

Analiza je tudi pokazala, da je bilo radioaktivnega materiala v medu več tam, kjer ima zemlja nižje ravni kalija, ki ga rastline potrebujejo za svoje procese.

Kalij in cezij imata namreč podobno atomsko število in rastline, ki ne morejo absorbirati dovolj kalija, bodo namesto njega absorbirale tudi cezij – pa čeprav je radioaktiven.

Kmalu so razvozlali tudi to skrivnost.

Kalij in cezij imata namreč podobno atomsko število in rastline, ki ne morejo absorbirati dovolj kalija, bodo namesto njega absorbirale tudi cezij – pa čeprav je radioaktiven.

In tako pride cezij–137 v nektar, tega popijejo čebele, nato pa konča v medu – in v ljudeh.

Ker pa gre za zelo majhne količine, pod 50-100 bekerelov na kilogram se smatra, da so za ljudi nenevarne.

Toda pri tem je potrebno vedeti, da so bile te spojine v petdesetih in šestdesetih letih, takoj po eksplozijah, še veliko bolj nevarne, vendar takrat številnih učinkov tega delovanja človeka nihče ni meril.

Delite članek