REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dan, ko so staroselci odkrili, da so goli: Zakaj je problematičen 12. oktober?

Dan, ko so staroselci odkrili, da so goli: Zakaj je problematičen 12. oktober?Medtem ko nekateri praznujejo začetek novega obdobja evropske širitve, je za druge 12. oktober simbol upora in spomina na zločine kolonizatorjev in genocid, v katerem je krute smrti umrlo do 60 milijonov njihovih prednikov. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kaj se praznuje 12. oktobra?

Ali gre za dan državnosti Španije, dan upora domorodcev, dan hispanske dediščine, dan kulturne raznolikosti ali morda Kolumbov dan?

Po vsej Latinski Ameriki, ZDA in na Iberskem polotoku se spominjanja istega dogodka iz 15. stoletja danes lotevajo povsem drugače.

»Na ta dan, 12. oktobra šele leta 1492, so prebivalci naše celine ugotovili, da so Indijanci; da živijo v Ameriki; da so goli; da morajo ubogati kralja in kraljico z drugega konca sveta; da obstajata (njihov) bog in raj.«

Medtem ko 12. oktobra, ob dnevu, ko je italijanski raziskovalec Krištof Kolumb pristal na obalah Novega sveta, nekateri praznujejo »odkritje« ameriške celine, začetek nove dobe evropske širitve in »srečanje dveh svetov ter ​​mešanja kultur«, je za druge ta datum simbol upora, dekolonizacije in spomina na zločine kolonizatorjev in genocid, v katerem je v preteklih stoletjih krute smrti umrlo do 60 milijonov njihovih prednikov.

Zato se je v preteklih letih okrepila zavest, da »vesternizacija Amerike ni več nekaj, na kar bi lahko bili ponosni«.

»Na ta dan, 12. oktobra šele leta 1492, so prebivalci naše celine ugotovili, da so Indijanci; da živijo v Ameriki; da so goli; da morajo ubogati kralja in kraljico z drugega konca sveta; da obstajata (in jim je vsiljen njihov) bog in raj,« je ob tej priložnosti nekoč dejal slavni urugvajski pisatelj in novinar Eduardo Galeano.

Kolumbov dan – 12. oktober – so do konca 19. stoletja večinoma praznovali le v katoliških enklavah na Vzhodni obali, kasneje pa se je čaščenje tega praznika zaradi povečanega priseljevanja Italijanov razširilo povsod po ZDA in Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je ta datum leta 1934 razglasil za državni praznik, leta 1971 pa je ameriški Kongres določil, da se bo obletnica praznovala drugi ponedeljek v oktobru.

Kot piše španski El Pais, pa je koncept slavljenja hispanizma in Kolumba leta 1992 začel razpadati.

»Zakaj pravijo, da je Kolumb odkril Ameriko? Ali je niso veliko prej odkrili sami staroselci, ki so jo naseljevali tisočletja in ustvarjali kulture, kot sta majevsko in cesarstvo Inkov? Kako lahko govorimo o odkritju, ko pa Kolumb nikoli ni spoznal, v katero deželo je sploh prišel?«, je v 90. letih prejšnjega stoletja zapisal antropolog, zgodovinar in nekdanji stalni predstavnik Mehike pri Unescu Miguel León -Portilla.

Vesternizacija Amerike nato ni bila več razlog za ponos, raziskovalci pa so se vedno bolj osredotočali na invazijo na ameriško ozemlje in genocid nad domorodnimi ljudstvi. Tudi na krščanstvo vse bolj gledajo kot na vsiljeno religijsko prepričanje, ki je uničilo lokalna verstva, z obžalovanjem ugotavlja španski časnik.

Hkrati sta problematizirana lik in delo tudi samega Krištofa Kolumba – za ene je ostal junak, drugi so v njem prepoznali zločinca.

Med svojim bivanjem v Ameriki, spominja CNN, ki se predvaja v španščini, je Kolumb domorodce izkoriščal in prodajal kot sužnje v Španiji, mnogi pa so na poti z ameriške celine v Evropo umrli.

Izpodrinila je Kolumba: Juana Azurduy de Padilla je bila gverilska vojaška voditeljica iz Chuquisace, podkraljevstva Río de la Plata. Borila se je za neodvisnost Bolivije in Argentine skupaj s svojim možem Manuelom Ascenciom Padillo in si prislužila čin podpolkovnika. Bila je znana po svoji močni podpori in vojaškem vodstvu domorodnih prebivalcev Zgornjega Peruja. Danes jo v obeh državah obravnavajo kot junaknjo boja za neodvisnost. Leta 2015 je v Buenos Airesu v Argentini kip Azurduyjeve nadomestil kip Krištofa Kolumba pred Casa Rosada, kar je povzročilo nekaj polemik… Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Vsi tisti, ki niso bili prodani v suženjstvo, so bili prisiljeni iskati zlato v rudnikih in delati na plantažah, vse v korist španske krone.

Kot guverner je Kolumb brutalno ravnal s prebivalci današnje Dominikanske republike, so leta 2005 ugotovili španski zgodovinarji.

Kolumb je na primer na nemire in upore domorodcev odgovoril z okrutnim obračunom, v katerem je bilo pobitih veliko nesomišljenikov. Da bi odvrnil nadaljnji upor, je Kolumb ukazal, da se njihova razkosana trupla kažejo po ulicah mest.

Posebno okrutno je bilo povzročanje številnih epidemij s prinašanjem virusov iz Evrope, zaradi česar je bilo zdesetkano prebivalstvo Novega sveta, danes pa se pogosto govori tudi o spolnem nasilju nad ženskami in dekleti, ki ga je izvajala Kolumbova posadka.

V zadnjih letih zaradi temne preteklosti, ki se ji šele zdaj namenja pozornost, številna ameriška mesta in latinskoameriške države namesto Kolumbovega dne praznujejo Dan staroselcev, spomenike okupatorja Krištofa Kolumba pa odstranjujejo.

V Mehiki so leta 2020 znameniti bronasti kip tega osvajalca zamenjali s kipom staroselke. Podobno so v Argentini odstranili spomenik Kolumbu in na njegovo mesto postavili podobo ženske, ki se je borila proti španski okupaciji, junakinje Juane Azurduy de Padilla.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke