Cerkljanski laufarji že pripravljeni na obsodbo pusta: De b-la ripa bel debiela

Osrednje pustno dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo na tradicionalni 61. Laufariji. Glavni lik je Pust, ki bo obsojen za vse slabo v preteklem letu. Ker simbolizira zimo, ga bodo na pustni torek obsodili in usmrtili. Ob koledovanju pa laufarji gospodarjem zaželijo dobro letino, zdravja v hiši in hlevu, predvsem pa "de b-la ripa bel debiela".

Laufarji so ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji, vendar nihče ne ve, kdaj so se te pustne šeme prvič pojavile v Cerknem in od kod so prišle. Domnevajo, da so jih tja prinesli nemški naseljenci, zato menijo, da segajo njihovi začetki v 13. ali 14. stoletje.

Laufarija je stoletja dolgo potekala po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod. Danes skupina šteje 25 likov in 26 mask, saj en lik nosi dve maski. Posebnost pa so njihova naličja - t.i. larfe, ki so izrezljane iz lipovega lesa. Nekateri imajo oblačila iz naravnih materialov, kot so bršljan, slama, mah, smreka in živalska koža.

Skozi maske in like so v cerkljanski laufariji predstavljene značilnosti in slabosti posameznih skupin prebivalstva. Glavni lik je Pust, ki ima obleko pošito z mahom, v rokah pa nosi mlado smreko. Spremljajo ga Ta bršljanov, Ta tierjesta, Ta star in Ta stara, Lamant in drugi. Edina govoreča maska je Ta star.

Vsako leto morajo na novo sešiti tri like - Pusta, Ta smrekovega in Ta bršljanovega. Kot je za STA pojasnil predsednik Društva Laufarija Mitja Laharnar, za lik iz bršljana vsako leto na novo prišijejo od 7000 do 10.000 bršljanovih listkov.

Leta 2014 je bila Cerkljanska laufarija razglašena za živo mojstrovino državnega pomena, kar pomeni, da je razglašena za spomenik državnega pomena, z namenom, da se še naprej ohranja in prenaša na mlajše generacije.

Muzejska svetovalka in vodja muzeja v Cerknem Milojka Magajne je za STA povedala, da je bil po ustnem izročilu zadnji obred tik pred prvo svetovno vojno (1914), sledila je večdesetletna prekinitev. Laufarski obred in liki laufarske družine so živeli le še v spominu starejših domačinov. "Na pobudo Cerkljana Petra Breliha, ob pomoči Nika Kureta z Inštituta za slovensko narodopisje in v sodelovanju z Laufarskim odborom v Cerknem je laufarija leta 1956 znova zaživela. Ob obnovitvi je skupina štela 14 likov, kasneje so jih postopoma še dodajali," je še dodala.

Cerkljani so laufarijo vzeli za svojo. Kot pojasnjuje Magajnetova, je priljubljena med otroki, tudi Društvo Laufarija, ki je nosilec te žive dediščine nima nobenih težav s podmladkom, ki se vsako leto zagnano vključuje najprej v priprave in potem v izvedbo obreda. Ob tem je poudarila, da si mnogi starejši Cerkljani pusta ne morejo predstavljati brez pustne obsodbe, ki ji vsakič s pričakovanjem prisluhnejo. Laufarska obtožnica je svojevrstno ogledalo, ki ga laufarji nastavijo kraju, njegovim ljudem, prav tako ožji in širši okolici.

Letos bo obtožnica dolga okrog 30 strani, nam je zaupal Laharnar, a vsebina bo razkrita šele v nedeljo ob 14. uri na Glavnem trgu v Cerknem.