Berlin gre sam v vesolje: Nemški vojaški sateliti grozijo, da razdelijo EU

Odločitev Nemčije, da razvije lastno omrežje vojaških satelitov, vredno približno 10 milijard evrov, je odprla novo linijo delitve znotraj Evropske unije, v času, ko Bruselj poskuša zgraditi skupni varnostni sistem, ne da bi se zanašal na Združene države.

Po informacijah, ki jih povzema Reuters, Berlin v sodelovanju s podjetji »Rheinmetall«, OHB in »Airbus« načrtuje omrežje približno 100 satelitov v nizki orbiti, namenjenih izključno vojaškim komunikacijam. Ta projekt poteka vzporedno z že obstoječim evropskim programom IRIS², vrednim 10,6 milijarde evrov, ki predvideva namestitev 290 satelitov do leta 2029.

Die EU ist nicht gerade begeistert...https://t.co/bLu0NuGqtI

— Bert Walther (@Bertmwalther) March 28, 2026

V Bruslju opozarjajo, da bi nemška pobuda lahko spodkopala skupna prizadevanja EU. Predsednica Odbora za varnost in obrambo Evropskega parlamenta Marie-Anges Strak Zimmerman je ocenila, da bi lahko vzpostavitev »popolnoma nacionalne arhitekture« zunaj sistema IRIS² oslabila evropske strukture.

V ozadju te razprave je širša geopolitična sprememba – evropski uradniki vse bolj odkrito govorijo o potrebi po večji avtonomiji, hkrati pa se v času mandata Donalda Trumpa zmanjšuje odvisnost od ameriškega varnostnega dežnika.

Here we have NATO Secretary General, Mark Rutte acknowledging that NATO functions not as a defensive alliance, but as an instrument of US offensive power:

"But also it is a platform for the United States to project power on the world stage" pic.twitter.com/CjIibEFOgM

— Richard (@ricwe123) March 28, 2026

Analitiki ocenjujejo, da bi lahko bil nemški sistem tehnološko podoben platformi »Starshield« podjetja »Space X«, ki se že uporablja v komunikacijah v Ukrajini. Vendar bi tako nemški kot evropski sistem ostala bistveno manjša od omrežja »Starlink« s približno 10.000 sateliti.

Kritiki opozarjajo, da lahko vzporedni projekti vodijo do »podvajanja struktur, razdrobljenosti standardov in manjšega strateškega učinka ob višjih stroških«.

Dodatno skrb predstavlja vprašanje financiranja, pri čemer se ocenjuje, da bo breme na koncu padlo na davkoplačevalce.

Ich freue mich auf Innovation aus der EU! pic.twitter.com/VwjXUdpF1r

— Denny Moritz (@pwave_studios) January 27, 2026

Po drugi strani pa nekateri politični akterji v Nemčiji podpirajo pobudo in poudarjajo, da je v sodobnih razmerah nujno imeti dvojne sisteme, da se zagotovi odpornost na morebitne napade in prekinitve komunikacij.

Evropska komisija se zaenkrat vzdržuje komentarjev in poudarja, da so takšne naložbe v pristojnosti držav članic, hkrati pa opominja, da skupni projekti, kot je IRIS², omogočajo učinkovitejšo uporabo virov in razvoj tehnologije na ravni celotne EU.

L'armée allemande a maintenant plein d'argent à dépenser. Ils ne sont plus intéressés à partager les couts pour reduire les dépenses.

— Senadu (@Senadu_) March 26, 2026

Medtem ko Bruselj poziva h koordinaciji in povezovanju, realnost na terenu kaže vse bolj izrazit razkorak med nacionalnimi ambicijami in skupno evropsko strategijo.

Kar bi na koncu lahko Evropsko unijo drago stalo tako enotnosti kot varnosti.