REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali zahodni svet počasi izumira?

Ali zahodni svet počasi izumira?VIR: Profimedia

Trenutno je na svetu 7,6 milijarde ljudi. Od nastanka človeške vrste in vse do pričetka 19. stoletja je trajalo, da je število ljudi doseglo milijardno, nato pa je le v 20. stoletju število naraslo iz 1,6 milijarde na 6 milijard. 

Torej za prvo milijardo ljudi je bilo potrebnih več deset tisoč let, za drugo 130 let (1930), za tretjo 30 let (1960), za četrto petnajst let (1974), za peto trinajst let (1987), za šesto milijardo ponovno trinajst let (2000) ter enajst let za sedmo milijardo (2011).

Glede na upadanje hitrosti rasti statistiki menijo, da bomo osem milijard ljudi dosegli okoli leta 2025 in deset milijard leta 2060.

Glede na upadanje hitrosti rasti statistiki menijo, da bomo osem milijard ljudi dosegli okoli leta 2025 in deset milijard leta 2060. Medtem ko se je sedanje število ljudi (grobo gledano) podvojilo od leta 1970, bo za naslednjo podvojitev potrebno več kot dvesto let. 

Lansko leto so Združeni narodi izdali poročilo, ki ocenjuje, da se je rast števila ljudi znižala iz 1,24-odstotno letno rast na 1,1 odstotka. Medtem ko globalno gledano je tako zanemarljiv padec, raziskave kažejo, da je zmanjšanje povezano s padcem števila spermijev in obsega sperme v zahodnem svetu. 

V zadnjih štirih desetletjih se je po rezultatih meta-študije prostornina sperme zmanjšala za 59,3 odstotka pri moških v zahodnem svetu, in ta odstotek le še narašča.  Avtorji študije »Začasni trendi pri številu spermijev: sistematični pregled in meta-regresivna analiza« so pregledali in zbrali podatke iz 185 študij kakovosti in števila sperme, izdelanih v letih 1973-2011, pri čemer so ugotovili, da se je koncentracija spermijev in totalna prostornina sperme korenito zmanjšala v dotičnem času med moškimi Severne Amerike, Evrope, Avstralije in Nove Zelandije. Med moškimi, ki niso bili identificirani kot neplodni, se je tako število oz. koncentracija spermijev in prostornina sperme zmanjšala za med 50 in 60 odstotki (spermiji za 52,4 % in prostornina za 59,3 %), pri čemer rezultati kažejo, da se bo trend le še nadaljeval. 

V zadnjih letih se povečuje raziskovanje zunanjih vplivov na moško rodnost, predvsem zaradi izpostavljenosti kemikalijam, pesticidom, vročini ter načinu življenja (premajhna ali prevelika telesna aktivnost, stres, prehrana, kajenje, debelost).

Raziskava ni iskala vzroke za tak dramatični padec, ki neposredno vpliva na plodnost, s tem na rodnost in nenazadnje na obnavljanje prebivalstva. Znanstveniki smatrajo rezultate za opozorilni znak, kot »kanarček v rudniku«, glede na širše poslabšanje zdravstvenega stanja med moškimi v razvitem svetu. Istočasno je analiza pokazala, da se s tem problemom ne »ukvarjajo« moški v Južni Ameriki, Aziji in Afriki, a hkrati avtorji opozarjajo, da je v teh predelih sveta bilo narejeno neprimerno manj raziskav. 

Znanstveniki med vzroke za tak padec uvrščajo kriptorhizem (nepravilnost pri spuščanju testisov v mošnjo), hipostazijo (prirojeno napako pri sečovodu), in rak na testisih, kot tudi drugi prirojeni/genetski problemi. V zadnjih letih se povečuje raziskovanje zunanjih vplivov na moško rodnost, predvsem zaradi izpostavljenosti kemikalijam, pesticidom, vročini ter načinu življenja (premajhna ali prevelika telesna aktivnost, stres, prehrana, kajenje, debelost). Eden izmed potencialnih vzrokov za tak padec je tudi povečanje količine estrogena v vodi, ki je posledica tablet za preprečevanje zanositve. Medtem ko nekateri znanstveniki mirijo, da je količina estrogena, ki ostane v vodi, premajhna, drugi opozarjajo, da nimamo podatkov, kako estrogen reagira z drugimi kemikalijami, ki so tudi v dovoljenih količinah nahajajo v vodnem sistemu. 

Podatki Evropske komisije za leto 2016 kažejo, da je bilo tega leta v EU rojenih 5,1 milijona otrok, pri čemer je bilo povprečno število živorojenih otrok na žensko 1,6. Povprečna starost ženske pri prvem otroku je bila 29, pri čemer je bila skoraj polovica otrok rojenih to leto prvorojenih. Vse do pričetka tega stoletja/tisočletja je bil v EU zabeležen padec rodnosti, a ta trend se je začasno končal v začetku stoletja in je trajal desetletje. Leta 2010 se je ponovno pričel padec rodnosti, ki je padal do leta 2013, ko se je ponovno počasi povečeval do leta 2016. 

Kako je z rodnostjo otrok v Sloveniji? V letu osamosvojitve Slovenije je bilo rojenih 21.583 otrok, nakar je to število počasi padalo (z redkimi vmesnimi dvigi) vse do 17.321 rojenih v letu 2003. Temu je sledil dvig počasen dvig natalitete vse do leta 2010, ko je bilo rojenih rekordnih 22.343 otrok. A sledil je nov padec, vse do lanskega leta, ko je bilo rojenih 20.241 otrok. 

A če pogledamo v preteklost, lahko vidimo, da je v letih 1954-57 ter 1965-66 število živorojenih otrok presegalo 30.000. Torej v zadnjih 50-60 letih se je nataliteta v Sloveniji zmanjšala za tretjino. Trenutno raven natalitete le rahlo niha, a vseeno lahko glede na zgodovinske kazalce in kazalce iz Evrope predvidevamo počasen padec. Ali se bo konec tega stoletja rodilo le med deset in štirinajst tisoč otrok na leto?

ŠTEVILO ROJENIH OTROK V SLOVENIJI PO LETIH
LETO ŠTEVILO ROJENIH OTROK
1991 21.583
1992 19.982
1993 19.793
1994 19.463
1995 18.980
1996 18.788
1997 18.165
1998 17.856
1999 17.533
2000 18.180
2001 17.477
2002 17.501
2003 17.321
2004 17.961
2005 18.157
2006 18.932
2007 19.823
2008 21.817
2009 21.856
2010 22.343
2011 21.947
2012 21.938
2013 21.111
2014 21.165
2015 20.641
2016 20.345
2017 20.241