ponedeljek, 24. februar 2025 leto 30 / št. 055
Ali si boste danes privoščili potico s figami?
VIR: TaTrenutek.si in rokus-klett.si
Današnji slovenski kulturni praznik naš portal obeležuje tudi s pričetkom serije recenzij slovenskih knjig. In ni boljšega, kot začeti s knjigo, ki je posvečena delu slovenske kulture – potici.
V knjižni ponudbi založbe Rokus Klett je izšlo delo najbolj znanega slovenskega etnologa Janeza Bogataja, posvečeno slovenskim poticam. Delo z naslovom »Potice iz Slovenije« je do sedaj izšlo v dveh izdajah, leta 2013 in leta 2014.
Na začetku tako na poljuden način razloži nastanek sodobne potice, razvoj njenega poimenovanja ter njeno prisotnost v slovenskem kulturnem življenju.
Bogataj je knjigo zasnoval v dveh delih. Na začetku tako na poljuden način razloži nastanek sodobne potice, razvoj njenega poimenovanja ter njeno prisotnost v slovenskem kulturnem življenju. Nenazadnje je že Primož Trubar, »oče« slovenskega jezika, leta 1575 zapisal o povitici, predhodnici današnje potice.
Tudi drugi slovenski kulturniki, kot so Janez Vajkard Valvasor, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, so prav tudi pisali o potici. Slednja pa ni bila prisotna le v pisani besedi, ampak je bila tudi mnogokrat upodobljena v likovni umetnosti. Najstarejša (znana) ilustracija velikonočne potice je tako delo Jurija Šubice iz leta 1891.
Avtor se je dalje posvetil tudi vlogi potice izven meja današnje Slovenije, kot v izseljenskih skupnostih širom po svetu, kjer potica predstavlja fizično povezavo med njimi in matičnim narodom.
Drugi del knjige predstavlja nabor štiridesetih receptov najznačilnejših potic, katere je Bogataj glede na njihove sestavine razdelil glede na praznike, v t. i. »opotičeno leto Slovenije«.
Drugi del knjige predstavlja nabor štiridesetih receptov najznačilnejših potic, katere je Bogataj glede na njihove sestavine razdelil glede na praznike, v t. i. »opotičeno leto Slovenije«. Za novo leto smo tako lahko jedli medeno potico, za svete trije kralje pajtico treh kraljev, praznik sv. Antona Puščavnika obeležili s kašnato potico in si danes privoščili še potico s figami. Vsi recepti so opremljeni tudi s pripadajočo fotografijo potice.
Zbrani recepti hkrati prikazujejo bogastvo različnih sestavin in vplivov, kar je vplivalo na razvoj regionalnih različic te slovenske narodne jedi.
Pričujoče delo Janeza Bogataja predstavlja zanimiv presek akademskega dela in kuharice, zaradi česar si zasluži mesto v vsaki kuhinji (in knjižnici). Še posebej pri tistih, katerim ni vseeno za obstoj slovenske (prehrambene) kulture.
