REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali gre Tito med »podnajemnike«? Gre za začetek detitoizacije ali le feng shui?

Ali gre Tito med »podnajemnike«? Gre za začetek detitoizacije ali le feng shui?Srbija bi lahko več kot štiri desetletja po Titovi smrti nekdanjemu maršalu odpovedala gostoljubje in ga poslala k Hrvatom. Vir: Posnetek zaslona, X

Tito od Vojislava Šešlja ni dobil glogovega kola v prsa, bi pa od predsednika začasne beograjske oblasti in kandidata za bodočega župana Aleksandra Šapića lahko 44 let po smrti nekdanjega doživljenjskega jugoslovanskega predsednika prejel karto za Kumrovec - in to le v eno smer.

Šapić je namreč obudil pobudo, ki jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprožil vodja srbskih radikalcev - da bi nekdanjega voditelja Jugoslovanov poslali Hrvatom. Ker, pravi, zakaj bi posmrtne ostanke »avstro-ogrskega kaplarja, ki je streljal na Srbe« hranili na »najlepši jasi v Beogradu?«

»Srbski radikalci to popolnoma podpiramo in to je naša zahteva že 35 let.

Nekoč so me aretirali in zaprli zaradi organizacije podpisovanja peticije za izgon zlikovca in zločinca Josipa Broza Tita iz Hiše cvetja.

Če ga Hrvati ne bodo želeli sprejeti, je ostanke trupla treba zažgati in potopiti nekje v Donavo,« je v svojem slogu nedavno dejal Vojislav Šešelj za srbske medije, čeprav po vsej možnosti ne bo potrebe za tako drastične ukrepe, saj – če nočejo Tita v Kumrovcu - se Sarajevčani že na veliko ponujajo, da ga posvojijo.

Po Šešljevih besedah ​​je Šapić prvi resen človek iz vrha oblsati, ki je znova sprožil pobudo, ki jo je vodil leta 1993, ko je med drugim nameraval v Tita zabiti glogov kol, »da se ne povampiri«.

»Tudi (Slobodan) Milošević je takrat že razmišljal, da bi Tita preselili na Novo pokopališče v Beogradu, o tem je bila obveščena tudi Brozova družina. To za nas takrat ni mogla biti prioriteta, saj smo se takrat ukvarjali z drugimi problemi, in nisem bil v položaju, da bi vladajočo stranko izsiljeval s podporo v parlamentu glede tega vprašanja,« priča danes Šešelj.

Da Šapić ni bil prvi, ki se je odločil »aktivirati« znamenito repliko iz filma Maratonci (dela, napisanega le tri leta po Brozovi smrti) - »z mrtvecem proč od mene!« v primeru Tita, in da je o tem razpravljal tudi Miloševićev režim, je potrdil tudi beograjski odvetnik Toma Fila.

Medijem je razkril, da ga je nekdanji predsednik ZR Jugoslavije nekoč poklical kot zastopnika Jovanke Broz, da bi ga vprašal, kaj meni o premestitvi Josipa Broza na beograjsko Novo pokopališče, menda prav zato, ker naj bi Vojislav Šešelj nameraval zabiti kol v Titov grob.

»Takrat sem mu rekel, da je to neumnost, kajti kdo nam garantira, da mu Šešelj ne bo nabil kola tudi na Novem pokopališču!?« pravi nekdanji Jovankin odvetnik Toma Fila.

Čeprav je morda glavno vprašanje v vsej zgodbi, kaj bo s Titom, si ne moremo kaj, da se ne bi vprašali, tako kot v prej omenjenih »Maratoncih«: »Kaj bo pa s Hišo?«

Hišo cvetja, kot pravi kandidat za beograjskega župana, bi morali spremeniti v muzej srbske zgodovine, kjer naj počivajo Stepa Stepanović, Živojin Mišić, Radomir Putnik in drugi srbski heroji.

Šešelj pa pravi, da je treba razmisliti o bodoči namembnosti kompleksa na Dedinju.

»Mislim, da je to najdražje zemljišče v Beogradu in bi bilo neproduktivno, da bi ga uporabljali za muzejske eksponate, saj bi ga lahko prodali različnim investitorjem za ogromne vsote denarja.

Spomenik največjim srbskim velikanom bi morali postaviti že v središču mesta.

So tudi druge lokacije za to, na primer Pionirski park,« poudarja vodja Srbske radikalne stranke.

Zgodovinar Predrag Marković iz vrst nekdanjih Miloševićevih socialistov pa temu nasprotuje.

»Ne vem, kaj Šapića moti v Hiši cvetja. A ne bo mu uspelo, dokler smo na svetu Jugoslovani in nostalgiki,« je dejal Titov vnuk Joška Broz. Vir: Posnetek zaslona, X

»Šapić morda ne ve, da že obstaja muzej srbske zgodovine in da je Muzej Jugoslavije (ki je poleg Hiše cvetja) najbolj obiskan muzej v regiji,« spominja Marković, član predsedstva Socialistične partije Srbije, ki jo vodi novi srbski notranji minister Ivica Dačić.

S Šapićevo pobudo se ne strinjajo niti Titovi potomci, zlasti njegov vnuk Joška, ki vse skupaj vidi kot »neumnosti« in »politične igre«.

»Ne vem, kaj Šapića moti v Hiši cvetja. A ne bo mu uspelo, dokler smo na svetu Jugoslovani in nostalgiki. Njegov predlog ni nič drugega kot politična igra, v kateri ne bo uspel, ljudje bodo naredili vse, kar je potrebno, da do tega ne pride,« je za tednik Vreme dejal Titov vnuk.

Po besedah ​​zgodovinarja Nemanje Devića Šapićeva ideja, da bi Tita poslal v »podnajemnike« v neko od nekdanjih jugoslovanskih republik, čeprav je bila prej pogosto promovirana zaradi »homogenizacije volilnega telesa«, danes ni »posebno politično oportuna«.

Tisti, ki jo promovira, meni Dević, tvega, da bo v javnosti označen za fašista.

»To idejo vidim kot začetek razprave v javnosti o politični dediščini Josipa Broza in titoizma. V zadnjih letih so to počeli predvsem zgodovinarji in nekateri znanstveni delavci (lani direktor Inštituta za evropske študije dr. Miša Đurković, o tem je veliko pisal in govoril), vendar se zdi, da so se politične elite odločile za promocijo narativa o spravi, z rahlim nagibom k partizanskemu gibanju. Šapić tako zapušča pozicijo konformizma in na predvečer kampanje za nove beograjske volitve, predstavlja ostro in konkretno nacionalno stališče,« navaja Dević.

Spomnimo, Šapić je že večkrat v preteklosti komentiral akterje državljanske vojne v Srbiji, uresničil pa je dolgoletno pobudo za ureditev spominskega parka v Beogradu in postavitev spomenika žrtvam komunističnega terorja.

»Pokazal je, da zna biti v teh idejah dosleden, hkrati pa, da o letu 1945 razmišlja s srbskega vidika. Argumentacija, zakaj bi bilo treba Tita 'izseliti', je jasna, prav tako njegovo sklicevanje na posledice vladavine Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) nad srbskim narodom, čeprav je to, da bi Hiša cvetja postala muzej, posvečen srbskim velikanom, nekoliko nebulozno. Propagirati takšno idejo danes pomeni udariti v osjak rdeče buržoazije, katerih lovke segajo povsod: tako v Srbsko akademijo znanosti in umetnosti kot na univerzo, v politiko, pravosodje, kulturo ...«, navaja Dević.

»Mogoče je dozorel čas za detitoizacijo, ki se je zgodila v nekdanjih jugoslovanskih republikah že pred tremi desetletji.

In potem bi se morali še naprej odmikati od jugoslovanstva in komunizma ter prenehati s prakso imen trgov, ulic in ustanov, ki se imenujejo po ljudeh, ki so bili heroji KPJ, ne pa tudi srbskega ljudstva.

Ni normalno, da se študentski dom še danes imenuje po Slobodanu Peneziću Krcunu, prvem možu Ozne v Srbiji, po čigar ukazu je bilo likvidiranih na tisoče Srbov,« sklene Dević.

Šapićeve pobude so najbrž najbolj veselijo duhoviti tviteraši, ki že leta trdijo, da je za vse tegobe, ki so Srbijo doletele po njegovi smrti, krivo maršalovo grobno mesto...

Oziroma dejstvo, da nekdanji voditelj Jugoslavije menda ni bil pokopan po feng shuiju.

»Dokler Tita ne umestiš po zakonih feng shuija, boste imeli probleme na Zahodnem Balkanu.

Seveda se da ta problem rešiti tako, da Tita prenesete na drugo celino ali pa ga preprosto date v raketo in ga izstrelite v orbito,« je zapisal satirični portal Zicer, medtem ko je »navajal« besede izmišljenega strokovnjaka za to vzhodnjaško veščino.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke