sobota, 14. december 2024 leto 29 / št. 349
V Haagu začeli branje sodbe Mladiću
Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so danes ob 10. uri začeli branje sodbe bivšemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki je obtožen odgovornosti za ene najhujših vojnih zločinov po 2. svetovni vojni v Evropi - genocida v Srebrenici in obleganja Sarajeva med vojno v BiH. Po prekinitvi se branje nadaljuje.
Mladić je bil sprva navzoč v dvorani in je branje razsodbe - sodnik Alphons Orie jo je bral v angleščini - poslušal s slušalkami.
Obramba je nekaj minut pred začetkom obravnave vložila izjavo, v kateri so zapisali, da je navkljub nasvetu zdravnikov vztrajal, da bo navzoč na izreku sodbe. Mladić, ki je preživel tri možganske kapi, je "prepričan v svojo nedolžnost in da bo sodnik hitro izrekel pravično in nepristransko sodbo, da je nedolžen", so zapisali.
Ko je Orie po okoli 45 minutah začel brati del sodbe, ki se nanaša na izrek krivde za Mladića po točkah obtožnice, je obramba v imenu Mladića prosila za premor, češ da mora obtoženi na stranišče. Čeprav je Orie napovedal nadaljevanje obravnave čez nekaj minut, je bila ta prekinjen več kot pol ure.
Neimenovani vir je dopisniku hrvaškega Večernjega lista povedal, da je videl, da Mladićevo družino in beograjske zdravnike peljejo v prostor za sodno dvorano, kjer je Mladić. Isti vir je izrazil skrb, da izreka kazni po premoru ne bodo nadaljevali in da se dogaja nekaj, kar bi lahko bil nameren poskus preložitve izreka kazni.
Po premoru je sodnik želel nadaljevati branje. Pojasnil, da je glede na zdravniško poročilo o stanju Mladića to mogoče. Obtoženec se je nato razburil, češ da ni kriv, in kričal, da gre za laži. Sodnik ga je nato dal odstraniti iz sodne dvorane, zdaj pa nadaljuje branje.
Mladića so po besedah sodnika namestili v poseben prostor, kjer lahko spremlja branje razsodbe, ob sebi pa ima tudi zdravnika in medicinsko sestro.
Tožilstvo za Mladića zahteva dosmrtno kazen, njegova obramba pa zahteva oprostilno sodbo.
Sedaj 74-letni Mladić, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, je po osebni in poveljniški odgovornosti obtožen v 11 točkah obtožnice - v dveh točkah za genocid, v petih za zločine proti človečnosti ter štirih za vojne zločine.