REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Spletni bančni varnostni incidenti za banke velik strošek

Spletni bančni varnostni incidenti za banke velik strošek

Finančne posledice varnostnih incidentov, ki ogrozijo spletne bančne storitve, organizacijam v povprečju povzročijo za 1,56 milijona evrov škode, kaže poročilo družbe Kaspersky Lab o grožnjah v finančnem sektorju. Ta znesek predstavlja dvojno ceno okrevanja po kibernetskem napadu z zlonamerno programsko opremo, ki v povprečju stane 735.000 evrov.

Raziskava je pokazala, da 61 odstotkov varnostnih incidentov, ki vplivajo na spletno bančništvo, poleg izgube podatkov, okrnitve ugleda blagovne znamke in oziroma ali podjetja ter uhajanja zaupnih informacij napadenim organizacijam povzroča še dodatne stroške.

Kot so v sporočilu zapisali v družbi Kaspersky Lab, so ugotovitve iz poročila lahko spodbuda za finančne organizacije, da preučijo finančne posledice kibernetskih groženj in uvedejo ustrezne ukrepe za lastno zaščito in varnost svojih strank pred kibernetskimi incidenti.

Pri tem so še posebej pereč problem tako imenovani napadi DDoS, ki lahko povzročijo porazdeljeno ohromitev storitev spletnega bančništva. Napadi DDoS na finančne organizacije so pogosto usmerjeni v oviranje delovanja spletnih strani bank. Iz poročila je razvidno, da so ob napadih DDoS storitve, namenjene strankam, veliko bolj na udaru v bančništvu kot v katerem koli drugem sektorju.

Bolj kot katera koli druga grožnja banke po navedbah družbe skrbijo prav napadi na spletne bančne storitve. Vendar pa poročilo razkriva, da so med najbolj perečimi grožnjami napadi DDoS šele na tretjem mestu.

Banke namreč še bolj skrbita zlonamerna programska oprema in usmerjeni napadi. Okrevanje po napadu DDoS je sicer dražje od vzpostavitve delovanja po napadu z zlonamerno programsko opremo, izpostavljajo v družbi.

Okrevanje po napadu DDoS je za banke tudi dražje kot za nefinančne organizacije. Poročilo kaže, da finančne organizacije stane več kot 1,044 milijona evrov v primerjavi z 848.000 evri, ki jih za ponovno vzpostavitev delovanja v povprečju namenijo podjetja v drugih sektorjih.

Skoraj vsako peto finančno organizacijo med posledicami kibernetskega napada najbolj skrbi okrnitev ugleda blagovne znamke in oziroma ali podjetja.

"V bančnem sektorju ugled veliko pomeni in gre z roko v roki z varnostjo. Če so spletne storitve banke zaradi napada ovirane, ji bodo stranke težje zaupale svoj denar. Zato je razumljivo, da je napad lahko uničujoč za organizacijo," je ob objavi poročila poudaril vodja oddelka rešitev za zaščito pred napadi DDoS v družbi Kaspersky Lab Kirill Ilganaev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek