Šešelj obsojen na deset let zapora

Pritožbeni svet Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja v prizivnem postopku v sredo obsodil na deset let zapora zaradi zločinov proti človečnosti. Šešlju sicer ne bo treba v zapor, saj je to kazen že odslužil v haaškem priporu, je dejal predsedujoči sodnik Theodor Meron.

Šešelj je v odzivu za francosko tiskovno AFP dejal, da je ponosen na zločine, ki mu jih pripisujejo in jih je "v prihodnosti pripravljen ponoviti".

V BiH so bili v odzivu deloma zadovoljni. Žrtvam vojne v BiH in njihovim svojcem se zdi prav, da je bil Šešelj spoznan za krivega zločinov proti človečnosti, zaporna kazen pa se jim zdi prekratka.

Večina elektronskih medijev v BiH je v sredo neposredno prenašala izrek sodbe v Haagu. Vodja zveze taboriščnikov BiH Jasmin Mešković, ki je izrek pravnomočne sodbe spremljal v Srebrenici, je v odzivu ocenil, da je MICT deloma popravil krivico izpred dveh let, ker je odločil, da je Šešelj kriv zločinov proti človečnosti. "Nismo pa zadovoljni z dolžino zaporne kazni," je poudaril za televizijo N1. Ob tem je dodal, da nobena kazen ne more vrniti ubitih v vojni.

Predsednica društva Ženske Srebrenice Hajra Ćatić je po drugi strani razočarana nad odločitvijo MICT, ker je pričakovala, da bo ostrejša. Ocenila je, da je razsodba sramotna in podobna tistim, ki jih je izreklo haaško sodišče.

Zunanji minister BiH Igor Crnadak, ki je na delovnem obisku v Ljubljani, ni želel komentirati Šešljeve obsodbe. Poudaril je zgolj, da "vsi, ki so storili nekaj slabega, za to odgovarjajo".

"Ne bi želel komentirati posamičnih primerov. Mislim, da mora obstajati meja med izvršilno oblastjo in pravosodjem tako znotraj države kot na mednarodni ravni," je povedal Crnadak.

Po njegovih besedah je pomembno, da se proces kaznovanja tistih, ki so storili vojne zločine, konča. Da vsi, ki so storili nekaj slabega, za to odgovarjajo, je poudaril. Pomembno je tudi, da je odgovornost individualna in se ne veže na katerikoli narod ali katerokoli državo.

"Želimo, da bi bilo tudi pravosodje znotraj BiH učinkovitejše. Ostali so namreč številni primeri, kjer je trpelo veliko ljudi, še vedno pa nimamo odgovora, kdo je za to kriv," je še povedal. Želijo si tudi, da se proces sprave konča, saj bi s tem zagotovili trajno stabilnost, je dodal Crnadak.

Zunanji minister Karl Erjavec je na skupni novinarski konferenci s Crndakom dejal, da se mu "zdi zelo pomembno, da tisti, ki so kršili mednarodno kazensko pravo, na koncu odgovarjajo". Po njegovem mnenju je pomembno zlasti sporočilo vsem tistim, ki mislijo, da lahko iz določene politične pozicije počnejo karkoli želijo, da jih na koncu vseeno čaka roka pravice.

Na Hrvaškem je tamkajšnje zunanje ministrstvo v odzivu pozdravilo, da so v Haagu potrdili odgovornost Šešlja za zločine proti človečnosti.

Šešelj na sredini razglasitvi pravnomočne sodbe ni bil prisoten. Pred tem je v sredo v Beogradu zatrdil, da ga sodba ne zanima in da ne bo šel prostovoljno v Haag, če bo MICT odredil ponovno sojenje.

Po besedah sodnika Merona je pritožbeni svet MICT Šešlja spoznal za krivega v treh od skupno devetih točk obtožnice. Razsodil je, da je Šešelj zaradi svojega hujskaškega govora v Hrtkovcih v Vojvodini maja 1992 odgovoren za preganjanje in deportacije vojvodinskih Hrvatov, zaradi česar ga je obsodil na deset let zapora.

Je bil pa Šešelj oproščen obtožb za skupen zločinski načrt, s pripombo, da so se napadi na Hrvaškem in BiH zgodili.

Pritožbeni svet MICT, naslednika haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, tako ni pritrdil odločitvi haaškega sodišča iz leta 2016. To je Šešlja 31. marca 2016 oprostilo krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je tedaj presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Tožilstvo je zahtevalo revizijo sodbe, saj je ocenilo, da na sojenju na haaškem sodišču ni bilo zadoščeno pravici. Poudarilo je tudi, da so v sodbi našli številne napake. Tožilstvo je pričakovalo, da bodo v reviziji sodbe ugotovili Šešljevo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen ali odredili ponovitev sojenja. Šešelj se je na zahtevo tožilstva pisno pritožil.

Šešelj se je sicer haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Leta 2016 na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel, niti ga niso izročile srbske oblasti. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, sam pa je postal poslanec. Lani je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah v Srbiji.