Sanader zavrača odgovornost tudi na ponovljenem sojenju v primeru Hypo

Na zagrebškem sodišču so danes začeli ponovno sojenje nekdanjemu hrvaškem premierju Ivu Sanaderju zaradi vojnega dobičkarstva v primeru Hypo. Nekoč najmočnejši hrvaški politik se je znova zatrdil, da ni odgovoren za kaznivo dejanje iz obtožnice. Hrvaško ustavno sodišče je leta 2015 razveljavilo sodbo o zaporni kazni za Sanaderja v tem primeru.

Sanader je na začetku današnje obravnave ponovil, da se ne čuti krivega vojnega dobičkarstva.

V primeru Hypo je bil Sanader leta 2014 pravnomočno spoznan za krivega prejetja pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z nekdanjo avstrijsko banko Hypo Alpe Adria za posojilo hrvaškemu zunanjemu ministrstvu sredi 90. let prejšnjega stoletja. Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni, je sklenilo sodišče.

Sanader je bil v združenih korupcijskih primerih Hypo in Ina-Mol na prvi stopnji novembra 2012 obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva. Vrhovno sodišče je dve leti kasneje zaporno kazen znižalo na osem let in pol. Šlo je za prvo pravnomočno sodbo proti Sanaderju, ki je s premierskega položaja nepričakovan odstopil 1. julija 2009.

Ustavno sodišče je pravnomočno sodbo razveljavilo zaradi proceduralnih razlogov, niso pa odločali o tem, ali je Sanader odgovoren za vojno dobičkarstvo in sprejemanje podkupnine, zaradi česar je bil pravnomočno obsojen.

Sanader je danes zanikal, da bi se v imenu vlade pogajal o pridobitvi posojila od Hypo banke ter da bi prejel provizijo. Njegovi odvetniki trdijo, da v tem primeru ni bilo nobenega kaznivega dejanja ter da je primer zastaral.

Tožilstvo je prepričano, da bodo med vnovičnim sojenjem potrdili vse navedbe iz obtožnice. Poudarili so, da je "korupcija na visoki ravni med vojno ogrožala temelj hrvaške državnosti" ter da je Sanader s kaznivim dejanjem zaslužil 770 svojih mesečnih prihodkov.

Medtem so od primera Hypo ločili obtožnico, da je Sanader prejel deset milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

Proti Sanaderju so v preteklih letih vložili šest obtožnic zaradi korupcije, zlorabe položaja in pooblastil ter vojnega dobičkarstva, v nobenem od primerov pa ni prišlo do pravnomočne sodbe.