Krajši rok hrambe podatkov o telekomunikacijskem prometu težava pri pregonu najtežjega kriminala

Policisti in tožilci opozarjajo, da imajo zaradi razveljavljenih členov zakona o elektronskih komunikacijah, ki je predvideval zbiranje in posredovanje podatkov o telefonskem in internetnem prometu policiji in tožilstvu, nemalo težav, ker je čas, za katerega morajo operaterji hraniti podatke, zdaj bistveno krajši. Pozivajo k zakonskim spremembam.

Leta 2014 je namreč ustavno sodišče razveljavilo osem členov zakona o elektronskih komunikacijah, ki je operaterjem elektronskih komunikacij nalagalo zbiranje podatkov o telefonskem in internetnem prometu uporabnikov in njihovo posredovanje organom pregona za potrebe kazenskega postopka. Pri tem je ustavno sodišče sledilo odločitvi Sodišča EU, ki je pred tem odločilo, da je Direktiva EU, ki je omogočala tovrstno zbiranje podatkov v državah članicah EU, v nasprotju s pravnim redom EU, ker da ne upošteva načela sorazmernosti.

Direktiva je namreč določala, da operaterji za potrebe organov pregona podatke o telefonskem prometu uporabnikov hranijo za zadnjih 14 mesecev, vse ostale podatke (o internetnem prometu in druge) pa osem mesecev. S tem so po ugotovitvah slovenskih ustavnih sodnikov operaterji ustvarjali obsežne zbirke osebnih podatkov, iz katerih je mogoče izluščiti zelo natančne ugotovitve o zasebnem življenju uporabnikov, kar pa pomeni pretiran poseg v pravico posameznika do zasebnosti.

Ustavno sodišče je zato sporne člene razveljavilo, operaterjem elektronskih komunikacij pa naložilo, da morajo zbrisati vse zbirke podatkov, ki so jih hranili na podlagi razveljavljenih členov. Operaterji lahko tako od takrat naprej podatke hranijo le še za tekoči in tri pretekle mesece, in sicer za lastne komercialne potrebe (za obračun porabe, primere reklamacij in podobno).

Tožilstvo in policija opozarjata na otežen pregon zlasti najtežjih oblik kriminala

Takšna ureditev pa je zelo otežila delo organov pregona. Kot so za STA navedli na vrhovnem državnem tožilstvu, je odprava ureditve o hrambi prometnih podatkov za potrebe organov pregona zelo otežila predvsem odkrivanje in pregon najzahtevnejših oblik kriminalitete. "Z uporabo tovrstnih podatkov je bilo namreč mogoče ugotavljati in dokazovati medsebojne povezave, usklajeno delovanje in organizacijo kriminalnih združb in drugih oblik organizirane kriminalitete. Z odpravo te ureditve je to zelo oteženo in domala onemogočeno," so zapisali. Tudi zato opozarjajo, da je nujno, da se področje obvezne hrambe podatkov za potrebe organov pregona uredi čim prej.

Da je razveljavitev osmih členov zakona o elektronskih komunikacijah pomembno vplivala na njihovo delo, pravijo tudi na policiji. Tudi oni navajajo, da je razveljavitev otežila zlasti preiskavo težjih oblik kriminalitete, "tudi tiste na škodo spolne nedotakljivosti otrok, saj se je rok hranjenja podatkov skrajšal".

Tudi zato so že podali pobudo tako za spremembo zakona o elektronskih komunikacijah kot tudi zakona o kazenskem postopku, ki pa do zdaj še ni naletela na odziv.

Po Gorenakovem mnenju posredovanje podatkov organom pregona nezakonito, na ministrstvu menijo drugače

Nekdanji notranji minister, zdaj pa poslanec SDS Vinko Gorenak, je sicer prepričan, da organi pregona od operaterjev trenutno sploh ne bi smeli imeti možnosti pridobivati podatkov o telekomunikacijskem prometu njihovih uporabnikov, saj da za to po razveljavitvi dela omenjenega zakona ni več pravne podlage. Trenutno namreč policija in tožilstvo omenjene podatke pridobivata iz podatkovne zbirke, ki jo operaterji uporabljajo za lastne komercialne namene, ki pa po prepričanju poslanca ni oblikovana za ta namen. Tudi zato, kot pravi, več odvetnikov na ustavnem sodišču izpodbija trenuten način pridobivanja podatkov.

Na ministrstvu za javno upravo Gorenaku ne pritrjujejo, saj pravijo, da je bilo osem razveljavljenih členov zakona o elektronskih komunikacijah v slovenski pravni red vnešenih zaradi zahtev direktive EU, z njihovo razveljavitvijo pa je nastal pravni položaj, kot je bil pred tem, ko so organi pregona lahko podatke pridobivali na podlagi drugih zakonov, ki so še vedno v veljavi. Pristojni organi lahko tako še vedno zakonito pridobivajo podatke po enakem postopku kot pred odločitvijo ustavnega sodišča, le da ti obstajajo za krajše obdobje, pravijo. Za STA so še dodali, da zakonskih sprememb na tem področju trenutno ne pripravljajo.

Tudi informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik se trenuten način posredovanja podatkov organom pregona ne zdi sporen. Zanjo je pomembno le, da se podatki, ki se zbirajo, zbirajo oziroma obdelujejo v skladu z zakonom.

Po trenutni zakonodaji lahko sicer organi pregona podatke o telekomunikacijskem prometu od operaterjev pridobijo na dva načina, to je na lastno zahtevo ali preko sodišča, ki o tem izda odločbo na njihov predlog. Na lastno zahtevo lahko pridobijo le podatek, komu pripada določena telefonska številka, z odločbo sodišča pa vse ostale podatke, kot so, s kom se je nekdo pogovarjal, koliko časa in podobno.