REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bajdetov zagovor prevzela celjska odvetnica Albina Vedenik

Bajdetov zagovor prevzela celjska odvetnica Albina VedenikNa prvem sojenju je bil Romeo Bajde spoznan za krivega uboja partnerke in obsojen na 13 let zapora

Zagovor Velenjčana Romea Bajdeta, ki je obtožen umora partnerke decembra 2015 v Velenju, je prevzela celjska odvetnica Albina Vedenik, je za STA potrdila Vedenikova. Dosedanja zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar je namreč v četrtek izvedela, da ji je Bajde preklical pooblastilo o zastopanju. Zagovarjala pa ga je v okviru brezplačne pravne pomoči.

Kincl Mlakarjeva je ocenila, da je zaupanje med njo in Bajdetom porušeno, zato se ji je zdelo nesmiselno nadaljevati z zagovorom.

Vedenikova, ki bo Bajdeta prav tako zagovarjala prek sistema brezplačne pravne pomoči, pa je je dejala, da bo zaprosila za 30-dnevni rok za seznanitev z Bajdetovim primerom, za katerega meni, da je zelo zahteven in obsežen. O njeni prošnji bo odločilo celjsko okrožno sodišče, na katerem poteka sojenje Bajdetu, ki se bo nadaljevalo ta teden.

Če sodišče Bajdetu kazni ne bi izreklo do 21. marca letos, mu bo moralo odpraviti pripor.

Tožilka Simona Kuzman Razgoršek ves čas sojenja meni, da Bajde poskuša zavlačevati sojenje. Če sodišče Bajdetu kazni ne bi izreklo do 21. marca letos, mu bo moralo odpraviti pripor. Zakon o kazenskem postopku namreč določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, pripor odpravijo in obtoženca izpustijo. Obtožnica zoper Bajdeta je bila vložena 22. marca 2016.

Na prvem sojenju je bil Bajde 7. marca lani spoznan za krivega uboja partnerke in obsojen na 13 let zapora, čeprav ga je tožilstvo bremenilo umora in zanj zahtevalo 25 let zaporne kazni.

Višje sodišče v Celju je sodbo razveljavilo, med drugim zato, ker je sojenje v delih, ko so razpravljali o obdolženčevem duševnem zdravju, potekalo zaprto za javnost. Višje sodišče je v odločbi opozorilo, da je javnost sojenja pravilo, izključitev javnosti pa izjema. Prav tako se ni strinjalo s sodnikovim videnjem ljubosumja kot motiva za storitev kaznivega dejanja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek