Uroš Lipušček: »Ko sem odhajal, so bile ulice Pekinga prazne, kot bi se vozil po mestu strahov«

Novi koronavirus 2019-nCoV, ki se je najprej pojavil v kitajskem Wuhanu se je že razširil tudi po svetu.

Toda kako je mogoče, da se je takšen virus sploh pojavil in kako je videti na prvi bojni črti v boju proti temu nevarnemu koronavirusu - na Kitajskem? O tem smo se pogovarjali z dr. Urošom Lipuščkom, našim kolegom, novinarjem, urednikom, publicistom in dopisnikom RTV Slovenije iz Pekinga, ki se te dni mudi na obisku v Sloveniji.

Kako je bilo videti življenje, ko ste odhajal iz Pekinga, kaj so povedali lokalni prebivalci?

Ko sem v nedeljo, dan po kitajskem novem letu, odhajal iz Pekinga so bile ulice 21-milijonskega velemesta povsem prazne, kot bi se vozil po mestu strahov. Vlada je namreč objavila obsežen program ukrepov proti širjenju najnovejšega koronavirusa, ki je v prvi vrsti pomenil razglasitev karantene v 13 mestih pokrajine Hubej skupaj z glavnim mestom Wuhanom. V doslej največjem sanitarnem kordonu na svetu se je znašlo okoli 60 milijonov ljudi. Vlada je zato, da ne bi ponovila napake iz leta 2003, ko so oblasti več mesecev prikrivale epidemijo SARSA, ki je samo na Kitajskem zahtevala okoli 650 življenj, tokrat posegla po radikalnih ukrepih. Ljudje so bili v šoku.

Na družabnih omrežjih so se, kot so poročale tiskovne agencije, pojavile kljub cenzuri ostre kritike ravnanja lokalnih oblasti, češ da niso pravočasno ukrepale?

Res je. Ljudje so bili razburjeni, zaradi molka oblasti, tudi osrednja kitajska televizija CCTV o virusu skoraj ni poročala. Razburjenje je povzročil nek zdravnik lokalne bolnišnice v Wuhanu, ki je na družabnem omrežju Weibo, ki je kitajska verzija twitterja, opozoril ljudi na hitro širjenje virusa in jih pozval, naj bodo previdni, oziroma naj začnejo nositi zaščitne maske. Policija ga je zaradi vznemirjanja javnosti ovadila pri tožilstvu. Lahko bi dobil visoko kazen. Včeraj je prišlo do nepričakovanega obrata. Kitajsko vrhovno sodišče je namreč zavrglo obtožnico z obrazložitvijo, da morda vsi podatki, ki jih je navedel zdravnik res niso bili točni, vendar je zdravnik ljudi opozoril na hudo nevarnost, ki jo povzroča hitro širjenje smrtonosnega virusa. Gre za precedenčno sodbo, prvo takšne vrste, ki bo odmevala še dolgo. Župan Wuhana pa je priznal, da so predolgo zavlačevali z objavo podatkov, zato je ponudil odstop. Glede na izredno hitro širjenje virusa so lokalne oblasti predlagale uvedbo karantene prebivalstva Wuhana, ki šteje okoli 11 milijonov ljudi. Uvedba prve tako obsežne zdravstvene karantene v zgodovini je bila očitno korak, o katerem so nekaj dni razmišljali tudi v Pekingu.

Po oklevanju se je očitno Kitajska vlada odločila sprejeti neverjetno ostre ukrepe. Zakaj?

Verjetno tudi zato, da bi demantirala govorice, da prikriva dejanski položaj. V zmedi, ki je nastala pred tem sklepom je, kot je priznal župan Wuhana, okoli 5 milijonov ljudi, oziroma skoraj polovica prebivalcev tega 11-milijonskega mesta, na vrat in nos zapustila mesto. Razkropili so se po vsej Kitajski, sosednih državah, pa tudi  širše. S tem so postali vzporedno žarišče okužbe s tem virusom. Po uvedbi izolacije  Wuhana in 13 mest v tej pokrajini, kjer živi okoli 60 milijonov prebivalcev, so se ljudje zavedli resnosti položaja. Množično so posegli po maskah, ki jih je v trenutku zmanjkalo, ter se »zaklenili« v svoje domove, saj je spomin na ubijalski pohod SARSA pred 17 leti še vedno zelo živ. Glede na to, da je vladajoči 7-članski izvršni komite politbiroja kitajske KP zasedal na novega leta dan, je javnosti postalo jasno, da gre za krizo največjih razmer, saj je partijski vrh prevzel v svoje roke vodenje celotne akcije. To se zgodi samo v času najhujših kriz. Mediji so začeli pozivati ljudi, naj ne podlegajo paniki oziroma nepreverjenim govoricam, ki so se pojavile, češ da je s smrtonosnim virusom okuženih več milijonov ljudi, obenem pa so začeli prenašati sporočila oblasti, da je na razpolago dovolj sil, da zavrejo hitro širjenje omenjenega virusa.

Korona virus se zdi najbolj nevaren predvsem zaradi hitrega širjenja in dolge inkubacijske dobe. Se da narediti sploh še kaj, razen vsesplošne karantene, da se širjenje epidemije maksimalno zmanjša?

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem virusnih obolenj se strinjajo, da sta edina načina za preprečitev širjenja virusa čimprejšnja identifikacija ljudi, ki so okuženi z virusom in njihova takojšnja izolacija oziroma karantena. Glede vprašanja, kako se virusi širijo, kako kužni so, s kakšno hitrostjo se širijo in ali so tako nevarni ali pa še bolj, kot so bili virusi SARSA, pa so strokovnjaki na različnih bregovih. Strokovnjaki hongkonške univerze, na primer trdijo, da je okuženih najmanj 10-krat toliko, kot trdijo oblasti, oziroma od sto do tristo tisoč (ocena velja za nedeljo) in da bo višek epidemije šele v aprilu oziroma v juniju, kar bi lahko ogrozilo celo izvedbo letnih olimpijskih iger, ki se bodo junija začele v Tokiu. Najbolj znani virologi kitajske akademije znanosti, ki so imeli ključno vlogi v boju proti širjenju virusa SARSA, pa na primer trdijo, da bo epidemija dosegla višek v tednu do desetih dneh, oziroma okrog festivala Lantern (lučk), ki bo 8. februarja, nato pa naj bi začelo število infekcij počasi upadati. Epidemija SARSA je sicer trajala skoraj 6 mesecev.

Višek krize torej šele prihaja!

O tem se strinjajo praktično vsi strokovnjaki. V naslednjem tednu dni bi lahko zbolelo na tisoče novih ljudi. V Wuhanu, kjer je center okužbe, morata biti zato do začetka prihodnjega tedna zgrajeni dve montažni bolnišnici, ki bosta lahko sprejeli okoli 2300 pacientov, skupaj z 22 večjimi bolnišnicam v tem mestu, pa bo pripravljenih 10 tisoč postelj. Tudi v Pekingu pripravljajo bolnišnico, ki so jo zgradili v času epidemije SARSA, da bo lahko sprejela okoli 1500 pacientov. Podobno je tudi v drugih mestih. Vprašanje je seveda ali bodo te kapacitete zadostovale. Doslej namreč bolnišnice niso mogle sprejeti vseh  bolnikov, tako da jih je veliko v domači oskrbi. Poseben problem so zaščitna oblačila, rokavice in maske, ki jih kljub temu, da je Kitajska glavna svetovna proizvajalka, zelo primanjkuje. Samo v Wuhanu na dan potrebujejo 100.000 zaščitnih oblek, v celotni Kitajski pa okoli 300.000.000 ( tristo milijonov) mask. Dnevno na Kitajskem izdelajo do 30 milijonov zaščitnih mask. Vsa podjetja delajo zato dan in noč, da bi zadostila potrebam. Akcijo vodita osebno predsednik države Xi Jinping in predsednik vlade Li Keqiang. Brez dvoma bijeta najbolj usodno bitko svojega življenja. Virus lahko namreč načne tudi politično stabilnost in povzroči  gospodarsko krizo neslutenih razsežnosti.

Kako pa je z ocenami o agresivnosti tega virusa?

Strokovnjaki  niso enotni v oceni, kako agresiven je najnovejši virus. Strokovnjaki iz Hongkonga in Tajvana na primer trdijo, da postaja vse bolj agresiven, raziskovalci kitajske akademije znanosti v Pekingu pa ocenjujejo, da ni nobenih znakov, da bi virus mutiral v bolj agresivno obliko. Trenutno naj bi za posledicami tega virusa umrlo od 2 do 3 % okuženih oseb, medtem ko je za posledicami virusa SARS umrlo okoli 11 % okuženih, bližnjevzhodnega virusa Mers pa okoli 30 %, zaradi virusa Ebole pa kar 90 % okuženih.

Glede nato, da je okuženih verjetno bistveno več, kot je uradno objavljenih oziroma ugotovljenih primerov, strokovnjaki v Pekingu ocenjujejo, da je njegova smrtnost verjetno nižja od 3 %. Zaenkrat strokovnjaki niso enotni niti v ocenah, zakaj  je smrtonosen predvsem za osebe, starejše od 50 let, oziroma za ljudi z določenimi kroničnimi obolenji. Očitno gre za nekakšno darwinistično selekcijo človeške vrste. Ker ne obstaja večinsko soglasje glede teh vprašanj, Svetovna zdravstvena organizacija zaenkrat oziroma dokler ne bo zbrala dovolj znanstvenih dokazov, ni pripravljena razglasili virusa za s globalno grožnjo zdravju ljudi. Zanimivo je, da je Svetovna zdravstvena organizacije močno podprla vse tudi najbolj radikalne ukrepe kitajskega vodstva. Kitajskim znanstvenikom gre zasluga, da so v slabih dveh tednih izdelali genom tega virusa in ga javno objavili, kar bo omogočilo izdelavo cepiva.

Tiskovne agencije poročajo, da naj bi v Avstraliji že izdelali cepivo?

Tudi univerza v Hongkongu je včeraj  objavila, da so izdelali cepivo, dodali pa so, da bodo potrebovali do dve leti  preizkušanja na živalih, predno bo pripravljeno na uporabo. Sicer pa poskušajo cepivo izdelati tudi Američani, kitajski in ruski znanstveniki pa poskušajo skupaj razviti cepivo. Glede nato, da je od epidemije SARSA poteklo že 17 let, pa še vedno nimamo cepiva proti temu virusu, bo preteklo verjetno še precej časa, predno ga bodo lahko začeli uporabljati. Zato sta identifikacija bolnikov in njihova izolacija, trenutno edini pravi orožji proti temu virusu. Kitajci so doslej že velikokrat pokazali, da so sposobni presegati sami sebe oziroma uresničiti nemogoče. Sodeč po odločnosti predsednika Xi Jinpinga ter celotnega sistema, ni nobenega dvoma, da bodo zmagali v tem boju. Včeraj so aktivirali tudi vse člane partije, vključno z upokojenimi člani, ki vodijo akcijo do najnižje ravni. Mediji poročajo, da na primer prebivalci Wuhana, ki so se znašli v izolaciji, množično pojejo domoljubne  pesmi, s čimer si dajejo pogum. Kitajska je danes brez dvoma v prvi globalni vojni proti virusom, ki utegnejo sprožiti novo svetovno pandemijo, podobno španski gripi, ki je ob koncu prve svetovne vojne odnesla življenja več kot 50 milijonov ljudi.

Kako to, da je Kitajska ponovno žarišče novega nevarnega virusa, ki ogroža ves svet?

Nov pohod tega virusa potrjuje, da se Kitajska kljub temu, da je v zadnjih 40 letih dosegla izreden gospodarski in tehnološki razvoj s čimer ogroža celo ameriški monopol v določenih tehnologijah, sooča z nekaterimi problemi, ki so tipični za manj razvite države. Mednje brez dvoma spada tudi rojevanje novih virusov, ki rastejo na gnojišču revščine. Kitajska je na primer lansko leto dosegla 10 tisoč dolarjev dohodka na leto na glavo prebivalca, po drugi strani pa na podeželju dosegajo bistveno manjši dohodek. Predsednik Xi Jinping si je za eno svojih najpomembnejših nalog zastavil odpravo najhujše revščine, ljudi, ki živijo s približno evrom in pol dohodka na dan. Takšnih je na Kitajskem uradno še vedno okoli 60 milijonov, neuradno pa še več. Tržnice v manj razvitih delih so ogledalo razvoja. Higiena je eden izmed indikatorjev razvoja. Na tem področju čaka Kitajsko še veliko dela. Predsednik Xi Jinping je med enim zadnjih obiskov v nerazvitih področjih hodil po hišah in nadzoroval, kako higienična so na primer stranišča.

V tem pogledu tudi tržnice verjetno niso poseben vzor?

Veliko je takšnih, ki bi njih morale inšpekcijske službe zapreti. Po drugi strani jih na tem podočju ovira tudi tradicija. Tako na Kitajskem kot v drugih državah jugovzhodne Azije na tržnicah prodajajo divjačino in eksotične živalske vrste, čeprav je to prepovedano. Živali, ki jih prodajajo, živijo v kletkah v veliki umazaniji, ki je humus za hitro rast in mutacijo številnih virusov. Po epidemiji SARS pred 17 leti so sicer z zakonom drastično omejili prodajo teh živali, vendar prepovedi niso spoštovali. Pred dnevi je vlada zaradi najnovejše epidemije končno prepovedala kakršno koli trgovino z divjimi in eksotičnimi živalskimi vrstami. Če bo pri tem ostalo, se bo bistveno zmanjšala tudi možnost nastajanja novih virusov. Posledice sedanje epidemije bodo sicer zelo hude. Če epidemije ne bodo uspeli hitro ustaviti, utegne bistveno zavreti gospodarski razvoj Kitajske. Njene posledice bodo zato globane.