Tekaški trener Urban Praprotnik: »Odličen rezultat je, da ima naše telo od teka čim več koristi«

Ta vikend bo potekal Ljubljanski maraton in spletni časopis Insajder.com bo sponzoriral ekipo tekačev pod vodstvom prof. športne vzgoje in tekaškega trenerja Urbana Praprotnika. V nadaljevanju objavljamo pogovor z vodjem t. i. Urbanih tekačev, ki jih boste lahko prepoznali po tekaških majicah Insajder.com. O samem poteku maratona in naših tekačev bomo poročali tudi v nedeljo.

1.) Koliko maratonov in drugih daljših tekov je že za vami? Kolikokrat ste se udeležili Ljubljanskega maratona?
Uh, ne štejem več maratonov, čeprav bi se verjetno lahko prav vsakega za nazaj dobro spomnil. Najbolj se pa spomnim mojega prvega teka na 42 kilometrov, ko sem v bistvu tekel še veliko več. Takrat sem imel 16 let, treniral sem atletiko in tekmoval predvsem v teku na 400 in 800 metrov. Čisto iz mladostnega navdiha, sproščenosti, pa sva se s tri leta starejšim bratom odločila, da se udeleživa teka iz Celja do Logarske doline, kar je bilo sicer kar 73 km. Tudi moj prvi tek na 42 km na Ljubljanskem maratonu je bil stvar trenutka. Ker sem zamudil prijavo, sem prišel v center Ljubljane pogledati start, ki je bil leta 1999 še na Tromostovju. Približno 20 minut pred startom pa sem srečal prijateljico, ki se je zaradi slabšega počutja odločila, da ne gre na tek, imela pa je štartno številko. Ponudila mi jo je, jaz sem jo pa z veseljem sprejel, si jo pripel na majico in se prepustil priložnosti. Mislil sem teči mali maraton, ker pa sem med potjo srečal še enega prijatelja, ki je tekel velikega, sem se odločil za takratni dvojni ljubljanski krog. To so bili moji maratonski začetki. Zadnjih 12 let pa hodim redno na Ljubljanca. 

2.) Kako ocenjujete delo organizatorjev maratona z drugimi po svetu, kot tudi s preteklimi?

Organizacija Ljubljanskega maratona in tudi drugih maratonov po Sloveniji od Bovca, Istrskega in Radencev, če naštejem samo teke, kjer je v Sloveniji organiziran velik maraton, je vrhunska. Drugod po svetu, kjer sem že tekel, npr. v Moskvi, Berlinu, Atenah, Helsinkih, Firencah, Dunaju, Veroni in še kje, niso nič boljši. Tem večjim tekaškim prireditvam bi priporočal le, da naj ozvočenje na štartnem in ciljnem prostoru nastavijo na nekoliko bolj prijazno glasnost.

3.) Ali lahko predstavite člane ekipe in s katero razdaljo se boste "spoprijeli"?
Urbani tekači smo raznovrstna druščina ljubiteljev teka iz skoraj vseh koncev Slovenije. Večina jih res prihaja iz Ljubljane. Eni so začetniki in bodo prišli letos gledati le ob progo. Ko na tako velikem teku vidiš skoraj neprekinjeno množico ljudi, se ti milo stori, če brez pametnega razloga ti le stojiš in gledaš. Zato vse, ki še ne tečejo vabim, da pridejo pogledati ob progo. Tek je nekaj lepega. Tisti, ki redno tečemo že dalj časa, pa bomo tekli na 10, 21 in 42 kilometrov. Vsak toliko, kot čuti, da mu ustreza. Ključno je, to vedno poudarim, da uživamo med tekom in po njem.

4.) Kako so potekale priprave na maraton?
Ljubljanski maraton je ena od nedelj in se na njega večinoma ne pripravljamo prav posebej, saj je zaradi zdravja in s tem tudi dobrega počutja veliko pomembnejše, kako smo mi dolgoročno pripravljeni. V rekreativnem, zdravem teku, ne gre za tempiranje forme. Želimo biti v zmerno dobri formo skozi celo leto in to iz leta v leto.

5.) Kakšne rezultate pričakujete?

Pričakujemo odlične rezultate. Ampak, malo razmislimo, kaj je rezultat? Ali je čim krajši čas, v rekreativnem teku, res odličen rezultat? Ne bi rekel. Odličen rezultat je, da ima naše telo od teka čim več koristi. In jih ima, ko tečemo na človeku prijazen način.

6.) Kot izkušeni tekaški trener, kaj svetujete udeležencem maratona in različnih tekov?
Svetujem nam, torej tudi sebi, da smo tudi pri teku prijazni do sebe. Tek je čudovito gibanje. Naši predniki so pričeli teči pred približno dvema milijonoma let. Tek je zapisan v naše gene, je v naši naravi. V paleolitskem času je našim prednikom vztrajnostni tek pomagal, da so bili uspešnejši lovci. Iz preučevanja tega vztrajnostnega lova pa lahko pridemo do sklepov, kakšen tek je bolj zdrav za človeka. To pa ni tek na vso moč, ampak lahkotno živahen tek, kjer si lahko vmes privoščimo tudi hojo. Torej, hoja za tekača na maratonu ni greh. V bistvu je greh, da tekač vmes ne hodi, če ugotovi, da bi lahko zaradi odseka hoje bolje tekel naprej.

7.) Kako je s kondicijo in z poškodbami?
Kadar obremenjujemo telo, ga lahko tudi preobremenimo in torej s tem poškodujemo. Tek je na zelo slabem glasu prav zaradi poškodb. In res, pri teku so precej velike sile, na primer sila reakcije podlage pri dotiku s tlemi je kar 2 do 3 krat večja kot pri hoji. Ampak to ni samo po sebi slabo. To je v bistvu celo dobro. Večje obremenitve bolj utrjujejo naše kosti in mišice. Zaradi teh večjih obremenitev, ki v vsakem koraku trajajo kratek čas, saj temu sledi čas razbremenitve, ko letimo, deluje bolje tudi hrustanec. Sklepna tekočina se bolje pretaka. Je pa res, da moramo biti na te večje sile pripravljeni, utrjeni. Glavni vzrok za tekaške poškodbe je preveliko povečanje dolžine in pogostosti tekov ob slabi tehniki teka. Zato vsem tekačem, ki želi povečati svojo razdaljo in seveda tudi začetnikom zelo priporočam, da se udeležijo triurne tekaške delavnice. Na njej podam vse najpomembnejše vidike teka, da se bomo s tekom dobro negovali, ne pa poškodovali.