REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pomanjkanje empatije tudi posledica nekritične rabe tehnologije

Pomanjkanje empatije tudi posledica nekritične rabe tehnologijeNeža Miklič iz oddelka za mladoletniško kriminaliteto Uprave kriminalistične policije. Foto: STA foto

Nasilni otroci in mladostniki so realnost naše družbe in potrebujejo ustrezno strokovno obravnavno, ocenjuje nekdanja kriminalistka Neža Miklič. Medijsko poročanje o nasilnih dajanjih je pomembno, a jih morajo mediji kritično ovrednotiti in obsoditi, je poudarila za STA.

V minulih dneh so mediji namreč poročali o dveh mladoletnikih, ki sta v Postojni pretepla 13-letnico in dejanje tudi posnela, ter o napovedi mariborskih policistov, da bodo ovadili tri mladoletnike po smrti starejšega moškega, ki je umrl zaradi poškodb v pretepu.

Mikličeva, ki je dolga leta delala kot kriminalistka mladoletniške kriminalitete, danes pa predava na policijski akademiji, je pojasnila, da so tako zaradi socialnih omrežij kot poročanja medijev taka dejanja mladostnikov zagotovo bolj opazna.

Medijsko poročanje je po njenem mnenju pomembno, a morajo mediji pri tem družbi nastaviti ogledalo in nasilje obsoditi. Zelo pomembno je, da se ob takih dogodkih kot družba odzovemo in jasno povemo, da tako obnašanje ni sprejemljivo. Prav tako si ne gre zatiskati oči, da problema ni, saj je po besedah Mikličeve nasilje med mladimi naša realnost.

Kaj se je zgodilo?

Na ministrstvu za izobraževanje poudarjajo, da vzgojni zavod v primeru veljavne pravnomočne odločbe centra za socialno delo o namestitvi mladostnika iz zavoda nikakor ne sme izključiti. Če meni, da mladostnik ni nameščen v ustrezen zavod, se mora o morebitni drugačni rešitvi dogovoriti s pristojnim centrom za socialno delo, so pojasnili za STA.

Minuli teden je POP TV namreč poročal, da so mladoletnika, ki je v Postojni skupaj z mladoletnim dekletom pretepel 13-letnico, izključili iz logaškega vzgojnega zavoda kljub veljavni odločbi centra za socialno delo. To je za televizijo potrdil tudi ravnatelj zavoda Bojan Bogataj, ki je še pojasnil, da kljub sodelovanju s pristojnimi institucijami izjemno težavnega mladoletnika niso znali obvladati.

Če vzgojni zavod obvesti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport o težavah, s katerimi se sooča v takšnih primerih, jim to po navedbah ministrstva ponudi pomoč z dodatnim kadrom, najemom stanovanja oz. ustreznih prostorov za morebitno ločeno obravnavo posameznega varovanca, sodelujejo pa tudi v multidisciplinarnih skupinah, ki jih skliče vzgojni zavod ali center za socialno delo.

Sicer pa delavci v vzgojnih zavodih svoje delo opravljajo v skladu z vzgojnim programom po pedagoških načelih. Ob begih, povzročitvi škode ali nasilju vzgojni zavod vloži prijavo na policijo. "Ministrstvo se je, če je bilo zaprošeno za pomoč, vedno odzvalo in se povezalo tako z zavodom kot s centrom za socialno delo," so še dodali.

Na ministrstvu nimajo podatkov o številu varovancev, ki so jih iz vzgojnega doma odpustili kljub veljavni odločbi, saj je, kot pojasnjujejo, nameščanje otrok oz. mladostnikov v vzgojne zavode v pristojnosti centrov za socialno delo.

Opažajo pa vse več primerov, ko centri za socialno delo v vzgojne domove nameščajo težavne in mlajše otroke, ki jih ni mogoče namestiti v Prevzgojni dom Radeče, kjer imajo bolj zaprt sistem, vendar morajo biti otroci oz. mladostniki stari najmanj 14 let. Centri za socialno delo in sodišča velikokrat poskusijo namestiti otroke v vzgojni zavod, preden jih namestijo v zaprt sistem, vendar se včasih izkaže, da to ni ustrezna rešitev.

Ministrstvo za izobraževanje je lani od obrambnega pridobilo deset stanovanj, ki jih vzgojni zavodi namenjajo za delo z najtežavnejšimi otroki oz. mladostniki v obliki intenzivnih enot. "V Vzgojnem zavodu Planina pa smo uvedli poskus za otroke oz. mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter duševnimi boleznimi, kjer zdaj izvajajo pedagoško medicinski model, ki ga spremlja zavod za šolstvo," so še dodali. Pridobili so tudi zdravstveni kader, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Spomnili so še, da je ministrstvo pripravilo razpis Evropskega socialnega sklada, s katerim vzgojnim zavodom namenjajo 2,8 milijona evrov v dveh letih za oblikovanje novih metod in oblik dela. Kot so pojasnili, je predvidena tudi evalvacija, na podlagi katere bodo lahko pripravili spremembo vzgojnega programa in zakonodaje.

Vzgoja naloga staršev, ne policije

Predvsem pa je zaskrbljujoč pojav ekstremnih oblik nasilja pri otrocih in mladostnikih, poudarja Mikličeva, ki pravi, da so na policijo že prihajala pisma obupanih staršev, ki niso mogli več obvladovati nasilnih osemletnikov. "A policija v družine vstopa zelo hipno in zelo hipno tudi izstopi, ko je na primer treba ustaviti storilca in zaščititi žrtev," pojasnjuje nekdanja kriminalistka, ki poudarja, da policija nikoli ne sme biti vzgojitelj.

Zaradi vzgoje, ki najmlajše postavlja v središče, starši pa jim nenehno izpolnjujejo želje, se otroci ne soočajo s frustracijami, ki bi jih bilo treba premagati. Ko pa sčasoma na kakšno naletijo, se odzovejo neprimerno, tudi z nasilnim vedenjem.

Zato se je treba odzvati zelo hitro. "Naravnani smo tako, da pri majhnih otrocih takega obnašanja ne vidimo kot nič takega, starši tako vedenje pogosto opravičujejo," je dejala Mikličeva. Ko pa otrok nenadoma zraste, lahko postane tudi fizično neobvladljiv, če starši nikoli prej neprimernega vedenja niso ovrednotili kot takega.

Pomanjkanje empatije tudi posledica nekritične rabe tehnologije

Starši imajo pomembno vlogo tudi pri vrednotenju podob, s katerimi se srečujejo otroci. Risank, filmov in videoiger otroci, ki so še v razvojni fazi, ne znajo prenesti v realnost. "Z otroki se je treba zelo jasno pogovarjati in skupaj z njimi kritično predelati vsebino," pravi Mikličeva, ki opaža, da otroci vedenja velikokrat ne prepoznajo kot nasilnega.

Ameriški raziskovalci so že ugotovili, da otroci v prvih razredih osnovne šole zaradi uporabe socialnih omrežij in pametnih telefonov ne prepoznavajo čustev na obrazu drugega otroka. Mikličeva ugotavlja, da starši pogosto opozarjajo na odvisnost otrok od tehnologije in poudarja, da so svojim obnašanjem ravno oni model svojim otrokom.

Neprimerno in destruktivno ožje družinsko okolje, ki ga mnogi vidijo tudi kot razlog za problematično in nasilno vedenje mladostnika, pa nikoli ne sme biti opravičilo, pravi Mikličeva: "Potem bi lahko rekli, da je tako okolje pogoj za kriminalna dejanja. Seveda lahko vpliva na to, vendar je nasilno obnašanje rezultat več dejavnikov. Ne moremo s prstom pokazati na en razlog." Ožja družina ima sicer izjemno pomembno vlogo, a vpliv na odraščanje imajo tudi vse ostale interakcije otroka z okoljem.

Nujna intenzivna, redna in strokovna pomoč

Prav tako je okolje še kako pomemben dejavnik pri mladostnikih, ki zapustijo vzgojne domove, še pojasnjuje Mikličeva. Če se v okolju, iz katerega so ga pristojne institucije umaknile, ni nič spremenilo, mladi ob vrnitvi vanj občutijo velik pritisk, sploh če preteklega ravnanja ne ovrednotijo kot napačnega.

"Najhuje pa je, ko so prepuščeni sami sebi," še opozarja Mikličeva, ki poudarja, da to ni rak rana samo mladostnikov, ampak vseh obravnavanih. "Spremeniti neko vedenje je težak in dolgotrajen proces. Pri mladostnikih je nujna intenzivna obravnava z ustrezno kvalificiranimi strokovnjaki," še poudarja Mikličeva, ki meni, da bi morali nujno okrepiti strokovno pomoč takim posameznikom.