Matjaž Rakovec: »V kranjski občini so izgubili stik s prebivalstvom. Zadev se bom lotil transparentno.«

Županske volitve, ki so pred nami, bodo prinesle številne zanimive dvoboje in izzive. Eden od bolj zanimivih bo vsekakor tekma za župana Kranja. V boj se namreč podaja tudi Matjaž Rakovec, ekonomist, športnik, nekdanji predsednik uprave zavarovalnice Triglav ter predsednik več športnih zvez. 

Iz zaspanega Kranja, v katerem se je vsa moč preselila iz krajevnih skupnosti navzgor, želi znova narediti Silicijevo dolino Slovenije in vrniti moč odločanja krajevnim skupnostim. S svojim znanjem, stiki v gospodarstvu in izkušnjami pri vodenju različnih organizacij in družb je prepričan, da mu bo tudi uspelo. Njegov recept za uspeh je preprost: »No, to je v meni. Moja prednost je ta, da si rad naložim več projektov, ki jih moram nato delegirati. Tako pač je – rad sestavljam ekipe ljudi, ki jim zaupam,« nam je povedal v intervjuju za Insajder.com.

V programu ste napisali marsikaj, od spremembe avtobusnega postajališča do boljših cest in preurejenega mestnega jedra. Toda od kod dobiti denar za vse to? Ste natančno pregledali finance?

Denarja dejansko ni dovolj, to je dejstvo. Ker je od občinskega proračuna, ki varira odvisno od leta kakšnih 50 - 60 milijoni, je na koncu samo kakšnih 10-15 odstotkov denarja, s katerim lahko razpolagaš. Moja osnovna ideja je, da moramo najprej dvigniti prihodke na občini. Dvigneš pa jih lahko na tri načine. Prvi je, da povečaš število delovnih mest. V tej smeri sem že imel več razgovorov, tudi o tem, da bi v Kranj prišlo kakšno večje podjetje. Ne smemo pozabiti, da je bil Kranj center elektrotehnične industrije in šolstva v nekdanji Jugoslaviji. To je bila kot Silicijeva dolina v nekdanji državi. Tu smo imeli Iskro, iz vse države so prihajali sem na srednjo elektro šolo, tukaj so se pričeli izdelovati prvi računalniki v nekdanji državi. In zato znanje je.

Prednost je tudi, da smo blizu letališča, možnosti za razvoj industrije je precej. Zelo se razvijata tudi podjetništvo in obrtništvo. Toda, ko so nastale še druge občine, je Kranj kar nekako ostal sam, ima pa določena degradirana področja, kjer bi lahko ustvarili poslovno obrtno cono. To bi veliko pomenilo za prihodnji razvoj, obenem pa je to tudi želja kranjskih obrtnikov in podjetnikov.

Obstaja še kakšna metoda za povečanje prihodkov?

Druga možnost so  nova stanovanja, saj občina od države dejansko dejansko dobi povprečnine (zneske glede na število prebivalcev). In Kranj je  na tem področju zelo zaostal. Že dvajset ali trideset let se ni delalo večjih novih naselij. Moja ideja je, da se ustanovi Stanovanjski sklad mestne občine, da se nanj prenese vse občinsko premoženje, da začnemo z njim gospodarno ravnati in da dosedanjim najemnikom ponudimo možnost nakupa najemniških stanovanj, nato pa s tekočimi sredstvi pričnemo graditi nova stanovanja.

Najprej bi morali začeti v starem mestnem jedru, tu bi občina Kranj uveljavljala predkupno pravico za nakup hiš, ki bi jih spremenili v meščanska stanovanja in tako znova dali navdih Kranju. Tu vidim svojo ključno vlogo. Prepričan sem, da bom pripeljal podjetja, ki bodo pomenila zagon za celotno občino, morda celo za celo Gorenjsko. S tem se že ukvarjam in se še bom. Tretji vir pa so seveda nepovratna, kohezijska sredstva. Tudi sem že imel veliko pogovorov. Kranj je eden od kandidatov za evropsko prestolnico kulture leta 2025, a realizacijo projekta, pa bi pridobili precej nepovratnih evropskih sredstev.  Vse to so seveda zadeve, ki jih dosedanji župani niso spodbujali. Morali bi trkati tudi na vrata ministrov in državnih organov, da Kranj dobi to, kar mu pripada. Končno je Kranj le tretja največja občina  v Sloveniji. 

Kaj pa ceste?

Če se med tednom popoldan iz Ljubljene po službi vračate v Kranj, se boste najmanj znašli v nepregledni koloni vozil in izgubili dober del svojega prostega časa. Na državni prometni infrastrukturi imamo več kritičnih prometnih točk, ki bi se jih moralo urediti: dodaten izvoz iz avtoceste Kranj-sever, rekonstrukcija vpadnice iz avtoceste Kranj-vzhod z dodatnimi voznimi pasovi in razširitvijo obstoječega krožišča. Za  realizacijo drugih projektov bi sredstva lahko pridobili tudi z uveljavljenim modelom javno-zasebnega partnerstva, vendar bi moral biti v ospredju javni interes. Kopja so se že lomila na novi kranjski tribuni, ker je bila končna številka rekonstrukcije res velika.

Težav z izračuni verjetno nimate, ker ste po poklicu ekonomist, nato pa ste dolgo časa delali tudi v zavarovalništvu. Hkrati pa ste še aktivni v športu – kako ste uspeli vse to povezati?

To me sprašujejo številni, toda to je dejansko odvisno od človeka. Meni šport daje dodatno energijo. Sem član Evropske plavalne zveze v tehničnem komiteju za vaterpolo. Ker sem delegat, hodim tudi na večino tekem lige prvakov. Petnajst nas je, ki vodimo evropski vaterpolo.

Ukvarjam se tudi z rekreacijo. Poleti sem hodil po pešpoti Camino de Santiago, plavam, veliko pa sem tudi na fitnesu. Kar se hokeja tiče sem funkcijo predsednika zveze prevzel, ko sem bil še v Zavarovalnici Triglav. V slednji sem se naučil, da moraš najprej organizirati ekipo, začrtati strategijo in nato zadeve stečejo same.

Kako ste se tega lotili v hokeju?

V hokeju smo dali veljavo strokovnemu svetu, ki sprejema vse odločitve in jih daje predsedstvu v potrditev. Tako na leto po potrebi skličem štiri seje predsedstva, toliko, da potrdimo odločitve Strokovnega sveta. Podobno bi organiziral tudi občino, stremel bi, da bi na sejah občinskega sveta sprejemali usklajene predloge.  Pri tem bi se oprl tudi na izkušnje, ki sem jih pridobil  vodenjem Triglava.

Korporacija s  5500 zaposlenimi in skoraj 60 podjetij v osmih državah. Skozi take primere se naučiš voditi velike sisteme. Triglav sem prevzel leta 2009, ko je bil v izgubi in je bila kriza na vrhuncu. Že leta 2010 smo imeli 37 milijonov dobička. Le mesec dni preden so me nezakonito in nično razrešili, sem bil drugič zapored nagrajen kot Naj finančnik leta, zavarovalnica pa je leto končalo z 90 milijoni dobička. V Triglavu sem bil tedaj zaposlen petnajst let, tako, da sem takoj vedel, kaj moram narediti.

Prej smo poznali strategijo, da potrebujemo pobrati več premije. Odrekel sem se količini pobrane premije in v ospredje postavil dobiček. Tako smo vsem slabim zavarovancem dali možnost, da ostanejo pri nas le za višjo ceno, ali manjše jamstvo, ali pa prekinemo pogodbe. S tako potezo se je poslovanje takoj obrnilo. Potrebuješ strateško razmišljanje, znati moraš koordinirati ljudi, predvsem pa moraš imeti dobro ekipo.

Kaj pa človeka motivira za ta korak? Potrebujete službo? Verjetno vam to ni glavna motivacija?

Pred kratkim  sem bil na 50. obletnici  moje osnovne šole, kjer dobil zapis, da sem bil 8. decembra leta 1978 imenovan za predsednika šolskega športnega društva. To štejem za začetek moje športne kariere. Dejansko me vse to vleče naprej. Tudi ko sem igral vaterpolo, nisem bil najboljši, daleč od tega, ampak vedno sem bil izbran za kapetana. To je nekaj, kar je pač v človeku. Ko so me v Zavarovalnici  Triglav nezakonito razrešili, sem seveda imel krizo.

Si pod adrenalinom 24 ur na dan, potem pa je nenadoma konec. Nato sem veliko potoval po Aziji. Zdaj pa je prišel čas, ko želim narediti več. Kranj je moj rojstni kraj, res je nekoliko zaspal in zato čutim, da potrebuje mojo pomoč. Poglejte, pravkar delam neko raziskavo o mobilnosti. Prvi iPhone je prišel na trg pred 11 leti in vemo, kakšno revolucijo je naredil. Danes več ne potrebujemo plačilnih kartic,  osebne izkaznice, ne računalnika, potrebujemo samo te majhne škatlice. In podobna revolucija se bo zelo hitro zgodila pri mobilnosti. Delati avtobusno postajo za 46 milijonov evrov ni smiselno.  Še posebej ne zraven osnovne šole, bolnišnice, porodnišnice in lepega parka.

Verjetno lahko kaj rečemo tudi o sedanjem županu. Imel je kar nekaj težav z vožnjo pod vplivom alkohola – vi takih težav niste imeli? 

Nesreča se lahko zgodi vsakomur. Lahko imaš slab trenutek. Sem pa odločno proti vožnji pod vplivom alkohola. Pri nesrečah, povzročenih zaradi alkohola, je vozniku težko priznati kakršne koli olajševalne okoliščine. Sam nisem imel teh težav. Če pa ocenim svoje prednosti glede na vse ostale županske kandidate v Kranju, se mi zdi, da jih je kar nekaj. Na prvem mestu je pomembno že to, da imam veliko stikov v gospodarstvu. Še vedno imam zelo dobre odnose z vsemi direktorji večjih podjetij, pogovarjam se z vsemi in iščem načine, kako bi v Kranj pripeljali industrijo, vezano na znanje, ki ga imamo.

Druga zadeva pa je šport. Preko športa imam dejansko odprta skoraj vsa vrata. Ko je Slovenija letos premagala ZDA na olimpijskih igrah, so me klicali znani direktorji in mi povedali, da je bila v pogovorih z ameriškimi partnerji samo to glavna tema. Sem predsednik Škrabčeve ustanove, in letos smo gostili pisatelja  Jo Nesba, da nam je predstavil svojo novo knjigo in tedaj je prišel do mene ameriški veleposlanik, tema pa je bila znova – hokej. Šport  odpira vsa vrata.

Z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sem se na ta način srečal že nekajkrat. Beloruski predsednik Lukašenko me vsako leto povabi na novoletni turnir v času novoletnih in božičnih praznikov. Tudi, ko zaradi vaterpola obiščem različna mesta, so vedno organizirana srečanja pri županih in se pogovarjamo o različnih možnostih sodelovanja. Zato sem tukaj videl veliko možnosti, da povežem svojo funkcijo župana z vsemi temi stiki. Na primer  pred leti sem s podjetnikom iz Hannovra, ki je predsednik kluba in tudi industrialec, ki proizvaja dele za avtomobile in bi rad preselil svojo proizvodnjo zaradi razvoja nekam drugam, razpravljal o tem, kako dobro bi bilo - da to preseli v Kranj.  

Ampak verjetno ste se odločili za kandidaturo ne samo zaradi tega, kar bi sami naredili drugače, pač pa tudi zato, ker ste nekje opazili napake dosedanjih županov?

Seveda. Najbolj narobe je bilo to, da je sedanji župan odvzel vsa pooblastila in možnosti odločanja krajevnim skupnostim. Teh 26 krajevnih skupnosti je v Kranju imelo vedno moč. To je temelj demokracije. Toda zdaj se je vsa moč preselila v občino, nihče od podžupanov pa ni zadolžen za krajevne skupnosti. In tako v občini sploh nimajo neposrednega stika s prebivalstvom. Tukaj bi se jaz lotil zadev transparentno.

Ker največja težava vsega je prav netransparentnost. Afera s tribuno je nastala, ker za mnenje niso vprašali  ne lokalnega kluba in ne panožne zveze, nikogar, ki bi sodeloval po strokovni plati, izkazalo pa se je, da tribuna ne ustreza standardom, ki jih imajo UEFA in FIFA. V Kranju pa imamo nacionalni nogometni center, ki ga ni nikjer v Sloveniji. In tega ne znamo izkoristiti. Klubi in reprezentance prihajajo na priprave, ne morejo pa odigrati tekem, ker stadion ne ustreza standardom. Vsako leto v Kranj prihaja tudi srbska vaterpolska reprezentanca. Ker pravijo, da je zanje, pa tudi za ostale, »Kranj idealen.« Nihče jih ne pozna, nastanjeni so na Brdu, imajo na razpolago cel bazen in vedno, kadar so bili tukaj na pripravah, so postali evropski, olimpijski ali svetovni prvaki. Tudi na zadnji olimpijadi v Braziliji, kjer so postali prvaki, so se zahvalili za dobre pogoje v Kranju. Imamo pogoje, ampak tu moramo narediti mnogo več.  

Druga napaka sedanje uprave pa je, da se je dejansko zaprla med štiri stene. Nihče ne hodi več po terenu in posluša, kaj ljudje želijo. Če hočeš biti dober župan, pa se moraš soočiti z dobrimi in slabimi stvarmi.

Morda pa je bilo odvzemanje pooblastil dobro, da ne bi prišlo do navzkrižja interesov?

Mislim, da ne. Moj podpornik sta strank  »Povezane lokalne skupnosti« oziroma PLS in Stranka za napredek krajevnih skupnosti oziroma SZNKS, ki ima po vseh lokalnih skupnostih svoje predstavnike in prav tako opozarja na to odtujenost vodstva občine. Kaj bom sam naredil? Ni prav, da o pločnikih in drugih zadevah v krajevni skupnosti odločajo na občini. Odločanje  moramo spustiti na nižjo raven. Krajevnim skupnostim bomo namenili  deset milijonov evrov v osmih letih in to so sredstva, o porabi katerih bodo odločale krajevne skupnosti.

To pomeni pet milijonov evrov v štirih letih oziroma 200 000 evrov na krajevno skupnost. Občina bo dobila tudi  podžupana, zadolženega za krajevne skupnosti in svet krajevnih skupnosti, kjer se bo odločalo o prioritetah projektov krajevnih skupnosti To bo težka naloga, ugotoviti moramo najprej, kaj je kdo dobil v preteklosti, kaj lahko dobi danes in kaj jutri. Vem, da bo tu veliko problemov, toda če jasno postavimo pravila, potem jih bomo rešili. In tako ves čas delujem.

Pa ne boste ob tem strankarsko opredeljeni in boste nato tako, po strankarskem ključu tudi delili finančna sredstva?

Seveda ne. Že od začetka sem blizu SD-ju in njihovemu razmišljanju. S te strani sem dobil povabilo in tudi podporo. Poleg SD me podpirajo tudi DESUS, PLS in SZNKS. V resnici me zanima javni interes ter uspeh občine. Z veliko strankami sem bil na pogovorih in zdi se mi, da  strankarska pripadnost na lokalni ravni ni tako pomembna. Vsi imamo interes, da se nekaj premakne na bolje, ne glede na to, iz katere stranke je kdo. In res upam, da bomo skupaj lahko ogromno naredili za Kranj.