Lucija Šikovec Ušaj: »Kar je sedanji evropski parlament zavozil z migrantsko politiko, bi spreminjala na kraju samem«

Pogovarjali smo se z odvetnico Lucijo Šikovec Ušaj, ki velja za eno najbolj prepoznanih in vplivnih pravnic v Sloveniji. V širši javnosti je poznana tudi kot komentatorka političnega dogajanja. Z njo smo se pogovarjali 27. junija.

Veljate za eno najbolj znanih slovenskih odvetnic, tudi zahvaljujoč komentiranju aktualnih dogodkov. Kako vidite združljivost odvetniškega poklica s komentiranjem?

Odvetniki smo zmeraj javno nastopali. Sramota v Sloveniji je, da odvetniki niso bolj aktivni v politiki. Gre predvsem za previdnost mojih kolegov, ki se ne želijo izpostaviti. Če se ne izpostavljajo in so pravilno politično usmerjeni, dobijo velike posle, ostali, tako kot jaz, pa se, sicer s srcem, trudimo z manjšimi strankami.   

Potem lahko rečemo, da vaša kritična prisotnost v medijih vpliva na profesionalno delovanje?

Bi rekla, da so posamezni sodniki do mene bolj neugodni, kot bi bili sicer. Menim, da so določeni odzivi sodnikov bolj njihova reakcija na moje politično udejstvovanje, kot na moje strokovno delo ali osebnost. 

Glede na leta delovanja v pravosodju, kako ocenjujete trenutno stanje?

Rekla bi, da je trenutno stanje eno najslabših v zadnjih tridesetih letih, odkar delam kot samostojna odvetnica. Sem gotovo ena redkih ljudi, ki trdi, da je bilo v zadnjih letih komunistične Jugoslavije stanje v sodstvu boljše kot je danes. Takrat sem točno vedela, koga lahko tožim, proti komu bom izgubila, kako bo izpeljan postopek in kje bom zmagala.

Danes si ne upam napovedati ničesar. Sodbe me presenečajo, delo sodišča me žalosti. Odnos sodnikov do odvetnikov je neprijeten. Najbolj problematičen del je feminizacija sodstva. Odvetnice sodnicam ne moremo ponuditi niti avanture niti trajne zveze, ne prijetnega dopusta ali romantične večerje. 

Veliko odvetnikov se mi tako pritožuje, da so deležni nadlegovanja s strani določenih sodnic in strokovnih sodelavk, saj jih osvajajo. Po drugi strani pa imajo te sodnice in sodelavke slabši odnos do odvetnic.

Primer, ki ga vedno povem, je, da je sodnica odvetniku odobrilo preložitev obravnave, ker je imel dopust na Maldivih. Ko pa je noseča odvetnica v istem postopku zaprosila za preložitev, ker je imela rok za porod, pa jo je sodnica zavrnila, da to ni razlog in naj si najde nadomestnega odvetnika. Odvetnica je nato rodila predčasno, s carskim rezom in je lahko čez tri tedne sodelovala na obravnavi.  To je najhujši primer diskriminacije, ki sem ga doživela kot odvetnica.

Zaradi tega si jaz želim moške kvote, ne pa ženskih na sodiščih. Ker vem, da bodo moški sodniki bolj objektivni in manj čustveni. Saj rabiš čustva, ampak potrebuješ predvsem objektivnost. Mlade kolegice so se posvetile karieri, potem pa so nekega dne ugotovile, da so zamudile biološko uro. Da so žrtvovale svojo mladost za kariero in se niso mogle posvetiti družino. To je žalostno, jim nič ne zavidam. 

Ampak, da potem le-te delajo razlike med odvetniki in odvetnicami, pa ne gre.

Kako pa gledate na samo pravosodje, zakonodajo?

Zakonodaja je komplicirana. Za odvetnika in sodnika je zakon o postopku, t. i. pravila igre, nekaj bistvenega. Vendar so zadnje spremembe takšne, da nihče ne ve na primer, kakšen je rok, v katerem moraš vložiti neko pritožbo. Celo sodniki ne vedo, ali velja 15- ali 30- dnevni rok. 

Zakonodaja, ki je bila sprejeta v času ministra Gorana Klemenčiča je, upam,  dno, ki ne more iti nižje. Ker zdaj gre za zmešnjavo. Npr. zdaj imamo zadevo v Mariboru z več desetimi pričami, ki je bila prestavljena v Slovenj Gradec. To predstavlja ogromno izgubljenega časa in stroškov za vpletene, tudi priče. 

Medtem ko v zdravstvu zahtevamo spoštovanje pacientovega časa, tega v sodstvu ni. Tudi tu bi morali spoštovati priče, da po nepotrebnem ne izgubljajo časa. Včasih morajo žrtvovati celo dan dopusta za prihod na sodišče. Bilo bi bolj učinkovito, da bi sodnik iz Slovenj Gradca gostoval v Mariboru, kot da se mora nekaj deset ljudi seliti k njemu. 

Stanje je zelo žalostno. Dostikrat rečem, da je tu kot v zdravstvu. Dokler človek ni bolan, ni v postopku, ne ve, kakšno je stanje v zdravstvu niti v pravosodju. 

Ali je zaradi vstopa v Evropsko unijo stanje v pravosodju bolj urejeno, ali je le še bolj zapleteno? 

Je še bolj zapleteno. Jaz bi se strinjala, da bi mi v celoti prekopirali zakonodajo določene države, na primer Avstrije, saj smo zgodovinsko povezani in celo uporabljamo nekatere njihove zakone, npr. Občni državljanski zakonik iz leta 1811. Avstrijska zakonodaja tako velja že stoletja.  Je prišlo do posodobitev, a temelj je ostal. S prevzemom avstrijske zakonodaje bi hkrati prevzeli tudi sodno prakso in nam tako ne bi bilo potrebno čakati, da se ta vzpostavi. 

Zdaj pa nove zakone naredimo tako, da nekaj vzamemo iz avstrijskega zakona, nato gre nekdo v Francijo in vzame par členov, gre tretji v Anglijo in iz anglosaškega prava vzame določene člene in na koncu nastane francoska solata, ko določeni deli zakona med seboj niso ujemajoči. 

Ko ti nekdo na ministrstvu za pravosodje reče, da imajo pripravljene predloge zakonodaje glede na vlado, ki bo sestavljena, tako levo, desno, sredinsko. Torej ni važno, kakšen bo zakon, ampak kakšna bo vlada. Takrat se mora vsak državljan zamisliti, da je nekaj narobe. 

Če bi tako prevzeli zakonodajo in sodno prakso ene države, ki je nam najbližje, bi bila pravna varnost na višjem nivoju. Tako pa nimamo nobene pravne varnosti, saj se ne spoštuje niti evropskih direktiv. Ko spisu priložim evropsko direktivo, se čudijo in pravijo, da smo v Sloveniji.

Je to posledica osnovne izobrazbe sodnikov, pomanjkljivega dodatnega izobraževanja?

To je posledica celotnega šolskega sistema. Prihaja do negativne selekcije, ko se naprej potiska tiste, ki imajo petice, zberejo zadostno število točk. Fantje v osnovni in srednji šoli se zanimajo za več stvari in se ne usmerijo v samo eno področje, kar seveda vpliva na slabše ocene, ampak bodo hkrati imeli več splošnega znanja. Tako pa prihaja do določenega, ne bom rekla kretenizma, ampak do neumne situacije, ko se morajo »piflati« na pamet, da dobijo točke, hkrati pa izgubijo stik z realnim svetom. 

Tak šolski točkovalni sistem privede do tega, da si celo študentsko življenje za knjigami, po prihodu na sodišče pa itak ne boš vedel, na primer koliko hlač rabi otrok, koliko plenic, razsojal boš pa o preživnini. 

Na državnozborskih volitvah ste kandidirali na listi SDS, a na koncu niste bili izvoljeni v parlament. V volilnem okraju Ljubljana Bežigrad I ste prejeli 20,10% glasov, vendar se je v parlament uvrstila tretjeuvrščena s 13,28%.

Če bi bila izvoljena, ne bi razočarala svojih volivcev in bi sprejela mandat. Nisem pa prizadeta, ker nisem prišla v parlament. Mi pa veliko pomeni, da sem zmagala v svojem okraju. 

Ste tudi zelo aktivni na Twitterju, kjer komentirate aktualne dogodke. Nekateri vam očitajo, da gredo vaša razmišljanja predaleč, npr. da bi bilo treba za vsakega ubitega Evropejca izgnati deset tisoč muslimanskih migrantov. 

Tu gre predvsem za to, kako zaščititi lastne državljane. Kako bi reagirali, če bi vam migrant ubil ženo, mamo, otroka, nekoga, ki vam je ljub? Ali boste še vedno vpili »Wilkommen!«, ali se boste vprašali, če je država dovolj zaščitila vas ali vaše?

Za migrante in begunce želim, da bi lahko ostali doma. Ne pa da morejo hoditi v druge države, na druge celine, kjer bodo vedno drugorazredni državljani, oni in njihovi potomci. Samo spomnimo se, kako so naši ljudje odhajali v tujino kot gasterbajterji, in kako so jih tam obravnavali. Pa so bili belci, ki so znali jezik in poznali kulturo. Še pred kratkim so Britanci zmerjali Poljake in druge Slovane, ki so prišli delat v Združeno kraljestvo. 

Nikomur ne privoščim, da ne more živeti v svoji domovini in vsakemu želim dobro doma. 

Gre torej bolj za vprašanje sposobnosti za delo?

Tudi. Slovenci so pomagali soustvarjati razcvet nemškega gospodarstva, in so jih potem poslali domov z odpravninami. Zdaj pa Nemčija sprejema migrante, ki jih ne bo mogla zaposliti pa tudi z odpravninami se ne bodo vrnili domov. 
Gre pa tudi za vprašanje spoštovanja pravil. Ko so Slovenci v preteklosti odhajali v ZDA, so morali prestati karanteno na Ellis Islandu, kasneje zaprositi za vizo, morali so dobiti dovoljenje za delo. Slediti so morali pravilom in zakonodaji države, ki jih je sprejela.
Danes se nihče ne zgraža nad takim delovanjem, a ravnajo ravno nasprotno. Danes Evropa sprejema vse migrante, brez dokumentov, mnogokrat celo obolele za različnimi nalezljivimi boleznimi, ki so v Evropi veljale že za izkoreninjene. Vse to sprejemamo, nisem pa slišala, da bi se javljali na Zavod za zaposlovanje. Seveda, saj na začetku sploh ne smejo delati. 
Uvažamo ljudi, ki ne bodo delali, mi jih pa bomo hranili. Tudi Slovencem ni nihče ustvaril domovine, smo si jo sami morali zgraditi in izboriti. 

Če se premakneva na trenutno najbolj vročo tematiko, povolilno sestavljanje koalicije. Kako komentirate zaplete?

Mislim, da ni nobenih zapletov. Ko smo videli rezultate in nam je predsednik stranke Janez Janša povedal, da je take rezultate pričakoval, nam je tudi razložil strategijo stranke. Videli smo, da lahko mirno čakamo. In očitno se je to včeraj dokazalo [govor je o izključitvi Milana Brgleza iz SMC, op. a.], da je to čakanje kar pravilno in na mestu. 

Članstvo kot tudi predsednik SDS ne želita sestavljati koalicije za vsako ceno. Če se v vladi ne bo dalo nič narediti, je škoda poslancev in predsednika stranke, da bi se trudili. Če narod ne ceni njihovega prizadevanja, tudi prav. Potem pa naj ljudje čakajo deset let na operacijo ali npr. petnajst let na ortodonta … 

Če bolj sovražijo Janeza Janšo kot ljubijo sebe, potem naj nosijo posledice. 

Torej pravite, dokler Slovenija ne bo doživela popolnega dna, pretresa, se ne bo spremenilo mišljenje volivcev?

Da. 

Bližajo se lokalne volitve. Razmišljate kaj o sodelovanju?

Iskreno naj povem, mene bolj mikajo evropske volitve. To pa zato, ker vidim, da bi bilo treba nekaj spremeniti v Bruslju. Kar je sedanji evropski parlament zavozil z migrantsko politiko, bi spreminjala na kraju samem. 

Na lokalnih volitvah bi sodelovala, če bi stranka ocenila, da bi jim lahko koristila. Predvsem pa bi si prizadevala, da se v Ljubljani preneha ta despotizem, da Ljubljana postane resnično prijetno mesto.

Odvetniško pisarno imate v središču prestolnice. Kako gledate na razvoj centra?

Vsakič, ko prečkamo Slovensko cesto, ne vemo, ali bomo preživeli ali ne. Pozimi pešcem grozijo zdrsi in padci zaradi neprimernih ploščic oz. drsečih površin. 

Nenehno potekajo razkopavanja in smo tako med krampi in bagri. Hkrati pa nenehno odkopavajo okostnjake oz. ostanke grobov. Ljubljana je kot mesto, zgrajeno na pokopališču. 

Hvala bogu je bila preprečena gradnja podzemne garaže na osrednji tržnici, saj je tam tudi bilo srednjeveško pokopališče. Mrtvi imajo pravico do miru, ne pa da jih gradbeni stroji dobesedno lomijo in meljejo pri prekopavanju, vse to samo zaradi zaslužka nekaterih.

Je neprijetno, ko se sprehajaš po centru Ljubljane in nato na gradbišču zagledaš grob in v njem okostnjaka.

Morebiti še zaključna misel?

Slovenci si zaslužimo boljšo usodo. Sanjali smo boljšo državo, ne pa da še danes nek Kučan hodi na javno televizijo in daje navodila, koga se vabi v program in kaj naj se ga sprašuje. Veliko hudega smo preživeli in čas je že, da zaživimo normalno.