»Evropska politika je propadla, kajti EU je nastala zaradi miru in varnosti, česar pa sedaj nimamo več!«

Na volitvah za Evropski parlament so volivci, predvsem tisti, ki so razočarani nad evropsko politiko, pogosto razočarani tudi nad izbiro novih (in starih) kandidatov in njihovih stališč.

Ti se morda razlikujejo po strankarskih izkaznicah in sloganih, v resnici pa vsi ponujajo bolj ali manj isto blago, zapakirano v bolj ali manj šelesteč propagandni celofan.

In mnogi zato raje ostanejo doma, ker ne želijo obkrožiti nič od tega, kar se ponuja.

A tokrat je drugače. V Sloveniji je nastala stranka, ki k lažnim obljubam, netenju vojn na evropskem kontinentu in v svetu ter okoljskih in družbenih problemov pristopa drugače.

S humorjem, tudi s sarkazmom, pa tudi s kritiko in nastopom, ki obljublja, da bodo vse kar je najbolj potrebno sprememb storili drugače kot tisti, ki so današnjo EU pripeljali v krizo.

In volivci lahko tokrat res prvič jasno povedo, da jim nič od tega, kar so slišali doslej, ni bilo všeč.

In da zato dajejo svoj glas - Nič Od Tega (NOT), ki so pripravno umeščeni na - zadnje mesto na volilnem lističu.

Nosilka liste te stranke je Violeta Tomić, ki si je ob bogati igralski karieri pot v politiko utrla predvsem kot poslanka Levice in delegatka v Svetu Evrope.

Njeno in izbiro NOT priporoča tudi karizmatični nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis.

V pogovoru za Insajder.com smo z Violeto Tomić razpravljali o vsem, kar ponujajo, pa tudi o medijskih minah, na katere so že naleteli na svoji poti na volitve.

tomic1.jpg

Pred nekaj dnevi ste doživeli precej negativnih odzivov zaradi neke izjave, ki se je dala razumeti, kakor da v Nič Od Tega ne podpirate splava. Za kaj pravzaprav gre?

Ja, dobili smo vrsto besnih odzivov naših podpornikov glede izjave Gregorja Jankoviča. Ker sem že dalj časa v politiki, bi rekla, da je Gregor naletel na klasično »novinarsko mino.«

Vprašanje ni bilo, “da ali ne” za splav, pač pa, ali podpira kampanjo, ki jo 8. marec vodi za dostopen splav, on pa je odgovoril z “ne”.

Mi vsi seveda podpiramo pravico do splava, tudi Gregor Jankovič. V Sloveniji imamo to pravico vpisano v Ustavo in nikoli ne bomo dovolili, da se nam ta pravica vzame. Sodelujemo s civilno družbo od vedno, sodelovali smo že veliko pred začetki naše stranke.

In zato je absurdno, da bi bili sedaj mi nek sovražnik te civilne družbe. In mislim, da napadi na nas niso naključni.

Nič Od Tega se je namreč ustanovila kot stranka, ki naj bi bila satirična, nikomur nismo bili nevarni, zelo kmalu pa smo na soočenjih pokazali svoja stališča o Ukrajini in svoje nasprotovanje vmešavanju politike ZDA in Velike Britanije v dogajanja znotraj Evrope.

Ocenjujemo, da se preveč vtikajo v naše notranje in zunanje zadeve.

Ne želim biti teoretik zarote, a ko smo začeli govoriti, da bi morala Evropa svojo politiko voditi bolj neodvisno, se nam je zgodil ta primer.

Toda ali ni bil Gregor Jankovič v resnici kritičen do vmešavanja iz tujine podprtih organizacij v slovenske in evropske politične zadeve? Ali ni to legitimno stališče?

Res je, vsi vemo, da je bila direktorica Inštituta 8. marec, ki je Obamina štipendistka, na kosilu s Hillary Clinton, Obamino administracijo, ki je odgovorna za vrsto intervencij in vojn pa je vodil Joe Biden, ki je sedaj predsednik ZDA in soodgovoren za vojno ki jo imamo v Evropi in genocid, ki poteka v Gazi.

In v naši stranki smo do politike vmešavanja teh politikov predvsem v naše, evropske zadeve seveda zelo kritični.

Zato je Gregor tudi podal takšno svojo izjavo, pozneje pa se je tudi opravičil, češ da seveda ni proti splavu.

Mi nismo nasprotniki splava, smo pa nasprotniki iz tujine financiranih kampanj sredi Evrope.

Ob tem imamo v Sloveniji vprašanje splava urejeno, sedaj pa v resnici delamo kampanjo za Poljake, ki so že odločili, da bodo z novo vlado to vprašanje že rešili in morda še za koga?

O tem bi  seveda želeli odpreti razpravo, a to so teme, kjer razprave očitno niso dovoljene. In na vprašanje “da ali ne” se je Gregor pač odločil za »ne« prav zaradi tega.

Gregor bi seveda moral podpreti kampanjo, ker je bolje podpreti kampanjo, ki se vodi za dober cilj tako, kot nam sicer ni všeč, kot pa da je videti, kot da mi nasprotujemo splavu.

Naši nasprotniki kritike na naš račun seveda obešajo na velik zvon in slavijo, ker nam je začela podpora rasti, sedaj pa upajo, da bo padla.

Toda jaz upam, da bodo ljudje sami uvideli, za kaj gre v resnici.

Verjetno pa je tudi res, da je zelo čudno, da se nas o veliko pomembnejših vprašanjih ne sprašuje, na primer, ali smo za vojno in pošiljanje orožja v Ukrajino, sprašuje pa se nas o zadevah, ki so v Sloveniji urejene?

Absolutno gre za to, da se pozornost prenaša iz Ukrajine in Gaze, kjer se dnevno dogajajo pomori otrok, na takšne obrobne teme.

In zanimivo je, da ob vsem tem naša etablirana politika govori o borbi proti Hamasu, jaz pa še nisem videla mrtvega vojaka, zato pa sem videla že ogromno posnetkov mrtvih in pohabljenih otrok, celo v inkubatorjih.

Ali to pomeni, da Sionisti že dojenčke v inkubatorjih smatrajo za bodoče vojake Hamasa?

Mi živimo v zlaganem svetu, kjer so večinsko izvoljeni predsedniki držav diktatorji, če niso všeč ZDA in njihovim interesom, borci za svobodo pa so teroristi!

Popolnoma smo spremenili vrednote. In to je zelo zaskrbljujoče.

V NIČ OD TEGA smo za zaščito vseh človekovih pravic in vrednot.

tomicinsajder1.jpg

Ampak kaj je potemtakem potrebno narediti okoli Gaze in Ukrajine, ki sta dva največja konflikta sedaj?

Kolikor jaz vem, je slovenska vlada z Robertom Golobom na čelu že začela procedure podpisovanja vojaškega pakta z Ukrajino. To se meni zdi nekaj absurdnega in nesprejemljivega, enako, kot če Tanja Fajon reče, da smo mi že v vojni z Rusijo.

In ne samo, da smo med prvimi desetimi, ki pošiljajo največ orožja in pomoči v Ukrajino, to pomeni, da bomo dolgoročno še slovenske sinove pošiljali tja. In jaz se sprašujem, za kakšne evropske vrednote se bodo naši fantje tam borili.

Ker vemo, da je več kot 10 milijonov že izseljenih iz Ukrajine. Kdo se torej tam bori in za koga? Izselila se je v glavnem elita, revni pa so ostali za »kanonfuter.« In sedaj bomo pa še mi pošiljali svoje sinove tja?

Naj vojni hujskači tja pošljejo najprej svoje, če tako verjamejo v ta »pravični« boj, potem šele jih bomo lahko jemali resno.

Smo absolutno za takojšnjo prekinitev ognja in za pogajanja. Sama sem diplomacijo zagovarjala še preden se je vojna v Ukrajini sploh začela. In zato so me na prejšnjih evropskih volitvah razglasili skoraj za noro.

V resnici je bil to glas razuma in so vse te žrtve povsem nepotrebne.

V bistvu so že nekajkrat celo že dosegli dogovore, v Minsku in pozneje v Istanbulu, toda vse to je bilo s figo v žepu.

Zahodni politiki so se šli hecat in norca delat iz Rusov. Trdno sem prepričana, da Putinu ni v interesu nadaljevanje te vojne.

Vemo tudi, da se ni začela leta 2022, pač pa že leta 2014, ko so v puču zrušili z oblasti predsednika, ki je bil pač v dobrih odnosih z Rusijo.

In potem je sledila grozna “majdanska” revolucija, kjer so žive ljudi zažgali. Zadnjič me je en gospod spomnil, da so v Trstu ob začetku fašizma v Narodnem domu zažgali dva človeka, Slovenca.

V Ukrajini pa so jih ogenj vrgli preko štirideset in to protestnikov, ljudi, ki se niso strinjali z državnim udarom in so si samo želeli dobrih odnosov z bratsko Rusijo. In takrat se je začelo etnično čiščenje ruske manjšine s pomori Rusov.

To lahko danes izve vsak, če le malo “pogoogla” na spletu. Trditev, da se je vojna začela leta 2022 je pranje možganov. Na soočenjih mi je kandidat Zelenih oponesel “male zelene” vojake, ki da so tudi skakali tam.

Seveda, tja so prihajali tudi prostovoljci iz Rusije, ampak malo kdo ve, da jih je Rusija kaznovala, ko so se vračali domov, ker Rusija takrat ni želela zaostritve v Ukrajini. In tudi de facto odcepljenih republik ni priznala vse do leta 2022.

TomićRazum.jpg

Takrat ste bili tudi v evropskih institucijah, ko se je prav to dogajalo, mar ne?

Da, bila sem delegatka v Svetu Evrope (PSSE) in to prav v trenutku, ko je morala Rusija zapustiti to institucijo. PSSE je morali zmanjšati število zaposlenih, ker so ostali brez precejšnje ruske članarine.

Naša skupina je takrat zagovarjala stališče, da tudi če Rusija krši človekove pravice, jih moramo imeti za mizo, ker se lahko le tako z njimi pogovarjamo, pogajamo  in postavljamo pogoje.

Istočasno smo imeli prisotne tudi Izraelce, ki so kršili pravice Palestincev, pa Turke, ki so kršili pravice Kurdov in podobno, pa to ni nikogar motilo.

Spomnim se, da smo obravnavali problem mučenja palestinskih otrok v izraelskih zaporih, ko je ženska iz Izraela mirno razlagala, da na tak način »pač disciplinirajo njihove starše.« In da je res, da »so otroci majhni, a ko bodo veliki bodo pa zrasli v velike teroriste.«

In mi smo vse to v Svetu Evrope poslušali!

Medtem pa Rusi niso mogli povedati nič sebi v obrambo.

In ko je bilo že videti, da se bodo vrnili v Svet Evrope, nam je Združeno kraljestvo skupaj z Ukrajino dalo na mizo 222 amandmajev! Nekaj smo jih sprejeli, a medtem ko smo glasovali, so Rusi že zapustili to organizacijo.

Prepričana sem, da je evropska politika propadla in da je padla na zgodovinskem izpitu, kajti EU je nastala zaradi miru in varnosti, točno tega pa sedaj nimamo več.

In to, da sedaj EU podpihuje vojno in jo vzpodbuja, je popoln padec in popolna diskreditacija Evropske Unije.

Vse kar ste zdaj povedali se sliši zelo razumno, kaj če bi večina volivcev znova razmišljala tako “ziheraško”, da ljudje kot si ti, ki govorijo tako jasno, drugim v EU morda ne bi bili všeč in da je morda bolje, da se glasuje za tiste, ki zagovarjajo politiko, ki se smatra za splošno sprejeto. Kaj s tem dobimo, kaj pa izgubimo?

Očitno je, da Slovenija v EP še ni poslala nekoga, kot je na primer irska poslanka Claire Daily, ali pa hrvaški poslanec Kolokušić? Bi se Sloveniji zgodilo kaj hudega, če bi v EP poslali tebe namesto mnogih brezbarvnih politikov?

Prav nič hudega se jim ne bi zgodilo, tvegala bi le jaz, verjetno pa bi nas končno prenehali zamenjevati s Slovaško, kar se zaradi naše nepomembnosti in neprepoznavnosti redno dogaja in je žalostno.

Vsi naši poslanci v Evropskem parlamentu so doslej samo kimali, vemo pa tudi, da nam propade vsak evropski proces, od terana do arbitraže, ker so Hrvati veliko bolj državotvorni in glasni.

Seveda bi se borila predvsem za interese Slovenije, tako kot zmeraj.

Ta hlapčevska drža, češ, bodimo raje tiho, da se nam kaj ne zgodi, se doslej ni obrestovala, ljudje so bolj nezadovoljni in jim je počasi vseeno.

Zato je volilna udeležba tako nizka, na zadnjih EU volitvah smo bili pri 28 odstotkih. Ker nimajo enega človeka, za katerega bi lahko rekli, da je povedal to, kar mislijo ljudje.

TomićGovori.jpg

Ampak tu je problem. Politiki so nam veliko obljubljali in malo uresničili in vaš program skozi sarkazem to tudi kritizira. Toda ljudje si lahko rečejo tudi tako – tisti, ki so nam doslej veliko obljubljali, niso storili skoraj nič, kaj potemtakem lahko pričakujemo šele od teh iz Nič Od Tega, ki itak ne obljubljajo nič oziroma obljubljajo vse mogoče, ampak sarkastično? Ali ne boste vi prav zato še lažje – naredili nič?

Resnica je, da, če bomo mi uresničili samo pol svojega programa, bomo naredili veliko več kot to, kar so drugi naredili v 33 letih.

Mi smo obljubili, da se bomo seveda lagali, ampak manj od drugih. Naša prioriteta je, da držimo ogledalo sedanji politiki, ob tem pa imamo ob humornem program tudi resen program, ki se že kaže skozi soočenja, ko zastopamo gospodarska, ekološka zunanjepolitična in notranjepolitična stališča.

Poglejmo torej, kako konkretno gledate na ta referendumska vprašanja, o katerih bomo prav tako odločali?

To vidim kot poskus, da se na volišča spravi več ljudi, ki bi sicer ostali doma, desnica pa je običajno bolj disciplinirana in v tem primeru pobere več glasov. Zato to potezo pozdravljam. Nič slabega se mi ne zdi, da se ob volitvah izrečemo še o drugih vprašanjih.

Kar se tiče konoplje sem vedno glasovala “za«, četudi je bil predlog slab in populističen. Tema konoplje sicer pride vedno na plano pred volitvami. Z legalizacijo konoplje sem se ukvarjala od leta 2014 in vem, kje so problemi in kdo to vedno ustavi. Lahko bi bila že davno legalizirana.

Glede evtanazije je načeloma mogoče reči “da”, ljudem je potrebno dati možnost, da si trpljenje skrajšajo, ampak ob strogem nadzoru, da ne bi bilo zlorab.

Glede preferenčnega glasu pa smo proti, ker je to kozmetični popravek, ki ne pomeni nič. To je relativni preferenčni glas, ki ne spremeni kaj veliko.

Sedanjim strankam namreč ni do tega, da izgubijo primat nad sedeži.

Mi pa se zavzemamo za absolutni preferenčni glas, za načelo domicila in elektronske volitve. Čeprav bi morali volilni sistem, nastal ob osamosvojitvi že davno spremeniti, se s to ureditvijo, ki se ponuja, v resnici nič ne spreminja. Gre za navidezno urejanje.

Sprejet je bil tudi zakon o zaščiti narodnih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije, toda iz njega je izpadel najpomembnejši člen, glede pravice pripadnikov teh narodnosti do učenja svojega jezika. Kako gledate na to?

Osebno mislim, da so mnogi državljani v Sloveniji slabe volje, ker se slovenščione v javni rabi marsikje že skoraj ne sliši. Narobe je, da se tudi amerikaniziramo.

Poznam mlade ljudi, Slovence, ki se v slovenščini ne znajo več izražati. Mi moramo najprej poskrbeti za zaščito svojega jezika, kdor pa se želi učiti še kakšnega jezika pa mora imeti pri tem seveda odprta vrata. Takšno znanje je dobrodošlo.

A pravilo je, da se morajo vsi, ki pridejo sem, najprej naučiti jezika, kar je tudi pot do integracije. Nasprotujem vsaki getoizaciji manjšin in beguncev. Jaz slovenski jezik zelo cenim.

Ker sem igralka, je bil to dolga leta moj kruh in sama sem ne samo diplomirana igralka, ampak imam diplomo tudi iz »umetniške besede.«

To mi ogromno pomeni. Obožujem literaturo in poezijo.

A poznam mlade Sovence, srednješolce, ki priznajo, da se »slovensko ne znajo izražati.«

Nisem nacionalist, ne pristajam, da se me glede tega uvrsti desno ali levo, sem Nič Od Tega, toda res je, da moramo ohraniti to, kar je naš temelj.

tomicinsajder3.jpg

Kako pa ocenjujete pobude, da bi bilo v EU zaradi učinkovitosti potrebnega še več večinskega odločanja in manj odločanja, kjer je potrebno soglasje držav?

Že tako ali tako naših glasov v EU ni mogoče slišati, s tem pa bi bilo še več pravic odločanja prenešenih na dejansko večje države.

In kot piše v našem program, bi si mi želeli, da iz podkolonije postanemo  kolonija, da bi vsaj o manjših zadevah lahko odločali sami.

Naš program  torej ni iz trte zvit, ima svoj zakaj in svoj zato in zato takšnih predlogov seveda ne bi podprli.

To bi bila za majhne države, kot je Slovenija, čista tragedija, zato temu odločno nasprotujemo.

Tu je tudi vprašanje klimatskih sprememb - ali obstajajo ali ne in kako bi morali ravnati ?

Podnebne spremembe seveda so, so drastične in se na njih moramo odzvati.  Vendar jih znova naslavljamo narobe. Smo kronično bolna civilizacija, ki vidi samo posledice, ne zna pa prepoznati vzrokov.

To je tako kot pri zdravljenju raka, kjer se zdravimo zaradi posledic in potem ljudje umirajo za posledicami zdravljenja posledic.

Če pristopiš k problem holistično pa odpraviš vzrok za to. Vzroki za onesnaženje pa v prvi meri niso kmetijstvo in metan ki ga proizvajajo krave, pač pa umazana industrija, korporacije,izpusti termoelektrarn in vojne.

Ko merimo ogljični odtis, se vedno vprašam, kdaj bo kdo izmeril ogljični odtis vojn, vojni odtis. Kajti tam kjer prileti balistična raketa in uniči in zažge vse naokrog nastaja ogromna škoda. Tam planet dobesedno gori. In to se  odraža tudi pri nas, ker je Zemlja povezan sistem. 

Tudi zaradi tega je mirovna politika tako pomembna. Mi imamo na primer dve stranki Zelenih, eni so bolj levi, drugi bolj desni, nihče pa se ne ukvarja s pravimi problemi.

In to je sedaj nov “biznis.” Gre za tekmovanje z emisijskimi kuponi, električnimi avtomobili in podobno.

Zeleni prehod bo tako znova na plečih najbolj šibkih, elita pa bo bogatela. Saj vemo, da je Slovenec, ki je trgoval z emisijskimi kuponi tako obogatel, da je v Prekmurju kupil 20 hektarjev in bo prideloval hrano.

Tega se lotevamo napačno. Prav tako je dejstvo, da kapitalizem in zeleni prehod ne gresta skupaj. Kapitalizem zahteva neomejeno rast, naš planet pa je omejen. Zašli pa smo že zdavnaj.

V oceanih je problem plastika, konoplja pa je bila, na primer, izgnana tudi zaradi naftnih lobijev. Iz konoplje so delali tudi vrvi, ki so bile bolj trpežne kot plastične, delalo se je eko plastiko, vendar je bila v šestdesetih letih konoplja izgnana in prepovedana.

Zato se danes dušimo v plastiki, lahko pa bi imeli okoli nas bio-razgradljive snovi. In kolikokrat sem poskusila spraviti skozi kolesja pobude glede legalizacije konoplje, pa se je na koncu na NIJZ vse ustavilo, ker so rekli, da je to nesprejemljivo.

Tam so osebe, ki imajo imena in priimke in so proti temu. Slovenija pa bi lahko bila celo izvoznica izdelkov iz konoplje, ne samo tistih za zdravilne in rekreativne namene.

V Beli krajini smo imeli tudi lan, ustanovila sem celo društvo “LANKO”, imeli smo sto članov, pa je zakonodaja preprečila, da to zaživi. In danes je vsa konoplja, ki jo imamo v Sloveniji - iz uvoza. Hkrati pa imamo tukaj najboljše pogoje za njeno gojenje.

To so poteze, ki so zločin za slovenskega kmeta in potrošnika.

tomicinsajder2.jpg

In še zadnje vprašanje – če tebe volivci kmalu pošljejo v Evropski parlament, kaj zagotovo boš naredila - in česa zagotovo ne boš naredila?

Tam je 12 000 registriranih lobistov, in v našem program imamo geslo “korupcija za vse in ne le za peščico” kjer zagovarjamo, da bomo vsi imeli vsega dovolj, če bo korupcija obdavčena. Tri milijarde in pol namreč samo v Sloveniji izpuhti za korupcijo.

S tem bi lahko vsi živeli brez težav, to si lahko vsak zračuna. Imeli bi vse, od brezplačnega zdravstva do brezplačnih domov za ostarele.

Videti je, kot da se hecamo, toda to je zelo res. In na to bom seveda opozarjala in se proti tej »korupciji za peščico« seveda srčno borila.

Zagotovo pa bom v Evropskem parlamentu – glasna. Takšna sem. Zmeraj bom nasprotovala vsemu, kar škodi državljanom in državljankam Slovenije.

In ne bom se pridružila nobeni skupini, pač pa bom ostala neodvisna poslanka.

Zelo lepo podporo mi daje Yanis Varufakis, nekdanji grši finančni minister, ki me večkrat tudi omeni v svojih nastopih, slovenski mediji pa o tem seveda pridno molčijo. Ta podpora mi veliko pomeni, spoznala pa sva se že pred leti.

Blizu mi je tudi nemška političarka Sahra Wagenknecht, ki je zapustila Die Linke in ustanovila svojo listo, ki ji že zdaj kaže 9 poslancev v EU parlamentu.

Taki ljudje me zanimajo, veselim se sodelovanja z njimi, saj so njihove ideje sveže, drugačne in miroljubne. V Bruselj ne gremo zato, da bi samo kritizirali, pač pa da bi spreminjali.

Vemo, kaj je potrebno narediti, zagotovo ne bomo sedeli križem rok in gotovo bom vzpostavila kanal do mene, po katerem bodo volivci vedno imeli odprta vrata za pobude.

Tako sem ravnala tudi v Državnem zboru in to lahko vsi, ki so imeli s tik z mano, potrdijo.

Če se bo kakšna skupnost znašla v problemu, bom na to opozarjala, zmeraj pa bodo lahko preko mene tudi izvedeli, kaj se nam pripravlja v Evropskem parlamentu.

In zmeraj se bom posvetovala z ljudmi, da bi izvedela, kaj si želijo in kaj je za njih dobro.