Infrastruktura laži

Slovenska vlada je res pravi šampion v licemerju. To pa v svetovni politiki nikoli ni dobro. Diplomacija stoji in pade na dogovorih in njihovem spoštovanju in v svetovni politiki zato politiki praviloma ne lažejo. Lažejo doma, svojim ljudem in bolj lažejo tam, kjer imamo demokracijo, kot pa v diktaturah. To je dokazano dejstvo. Ne pa tujcem.

Ampak v Sloveniji ta aksiom ne velja. V Sloveniji politiki z enako strastjo, kot (neprepričljivo) lažejo lastnim državljanom, lažejo tudi tujcem in tujim politikom. Posledice so jasne. Še osel gre enkrat na led, tuji diplomati in predstavniki držav pa na slovenske laži prav tako ne nasedajo več kot enkrat. In potem se čudimo, ko izgubljamo postopke pred mednarodnimi sodišči, nimamo zaveznikov ob mednarodnih sporih in podobno. »Vaši politiki so čudoviti, vse obljubijo, potem pa naredijo samo tisto, kar jim dovolijo v Bruslju ali Berlinu,« je enemu od poznavalcev slovensko-kitajskih odnosov nedavno v Pekingu rekel neki visoki kitajski uradnik.

Ampak zadeva je še hujša. Miro Cerar je tako še sedmega julija na vrhu 16 evropskih držav in Kitajske v Sofiji utrjeval boljše odnose države s to pomembno državo.

V nagovoru na plenarnem zasedanju voditeljev je poudaril, »da je Slovenija z Luko Koper odločena prevzeti pomembno vlogo pri razvijanju pobude En pas, ena cesta, katere cilj je zagotavljati večjo povezljivost med Azijo in Evropo,« obljubljal »učinkovito obravnavo skupnih interesov« in boljše sodelovanje na področju turizma. Samo dva dni pozneje se je njegov minister za infrastrukturo Peter Gašperšič odločil, da »cenzurira« kitajske napise na mariborskem letališču Edvarda Rusjana.

Zakaj gre za preprosto za neutemeljeno odločitev, smo že poročali. Tega ni treba ponavljati. Dovolj je, če ugotovimo, da se je ministrstvo za infrastrukturo povsem lažno sklicevalo na neka določila organizacije ICAO, ki menda omogočajo zgolj napise v angleščini in slovenščini, pri našem preverjanju pri ICAO pa se je izkazalo, da gre za popolno izmišljotino. Da bi ubranilo svoje neutemeljeno odločitev, se je ministrstvo za infrastrukturo sklicevalo celo na slovensko ustavo in jo s tem – zlorabilo.

Ustava namreč nikjer ne prepoveduje napisov, namenjenih turistom ali potnikom v tujih jezikih, če so ob tem prisotni tudi napisi v slovenščini, ki je v Sloveniji seveda uradni jezik. Uradniki pa so izmišljene predpise ICAO in ustavna določila neutemeljeno interpretirali tako, da je bilo videti, kakor da imajo prav. Čeprav seveda nimajo.

Toda to ni najhujše. Najhujša je popolna neobčutljivost in splošna nerazgledanost slovenskih oblastnikov, ki delajo takšne neumnosti. V istem Mariboru, kjer so cenzurirali napise na mariborskem letališču, so na primer že leta 2012 po vsem mestu brez težav razobesili napise v mandarinščini. Enake napise lahko srečate še marsikje, tudi v kranjskih javnih straniščih. No, tam je napačno napisan samo tisti za invalide – namesto prave oznake sedaj piše, da je tam vstop prepovedan …

Še več, prav te dni so tudi slovenski mediji poročali, kako se po Dubrovniku v spremstvu hrvaških policistov sprehajajo – kitajski policisti. S svojimi uniformami, zvezdami in osebno oborožitvijo. Zaradi pomoči in lažjega nadzora, saj je v mestu tudi veliko kitajskih turistov. Nič nenavadnega. Končno so tudi na slovenskih smučiščih pogosto prisotni hrvaški policisti, ne da bi bila s tem okrnjena slovenska suverenost.

Slovenska politika javnih obljub kitajskim politikom in zahrbtnih potez vlade takoj zatem, ko žarometi medijev ugasnejo, je zato kratkovidna in škodljiva. Tega resne države ne počnejo. Slovenija pa je to naredila sredi leta, ki velja za »leto kitajskega turizma« in se je število kitajskih turistov v Evropi povečalo za celih 35 odstotkov!

Ob tem Kitajska vsako leto izda 10 milijonov novih potnih listov, v tej državi pa ima potne liste, kot poroča China Daily, samo sedem odstotkov državljanov, v primerjavi s 40 odstotki Američanov ali 76 odstotki Britancev. Kitajskih turistov bo zato v prihodnje veliko in še več. Slovensko ministrstvo za infrastrukturo pa trdi, da jih ni veliko in da zato napisov ne potrebujejo. A res? Očitno ne razumejo, da kitajskih turistov s takšno politiko tudi v prihodnosti ne bo nič več!

Dai Bin, predsednik turistične zveze Kitajske je dejal, da bi želel videti več »napisov v kitajskem jeziku v Evropi«, pa tudi možnost uporabe kitajskih plačilnih sistemov, kot so UnionPay, Alipay in Wechat Wallet.

Upajmo, da ga ne bodo dosegle novice o »prijaznosti« slovenske države. Ob dejstvu, da je kitajska inflacija okoli en odstotek, plače v državnih podjetjih pa naraščajo okoli deset odstotkov na leto, bi modra država izkoristila priložnost in pokazala več posluha tudi za kitajske goste.

Ampak ne. Le zakaj? V Sloveniji ne gradimo infrastrukture turizma, ampak infrastrukturo laži. In tako predsednik slovenske vlade na srečanju s kitajskim predsednikom vlade dela in govori eno, minister za infrastrukturo pa za njegovim hrbtom nekaj čisto drugega. Ali pa to počne celo z njegovo vednostjo.

Težko se je odločiti, kaj je huje.