Londonski muzej se je opravičil zaradi "vključujoče« spačenke, uprabljene namesto besede »ženske«

Razprava o tem, kako uporabljati moške ali ženske oblike besed v izražanju in kaj to pomeni, predvsem pa, kaj je prav in kaj narobe, je doživela svoj nenavaden preobrat tudi v Londonu.

Večina "mainstream" medije je to zanimivo zgodbo žal spregledala, čeprav lepo kaže, kako pretiravanje v življenju nikoli ni dobro. Niti tedaj, kadar želimo biti zelo "tolerantni." Londonski muzej je namreč uporabil besedo »womxn« namesto besede »ženska« (women) v poskusu, da bi bili »inkluzivni« oziroma »vključujoči« ter da bi predstavili »različne poglede.« Vendar so se zaradi negativnih odzivov javnosti nato kmalu zatem opravičili.

V promocijskem materialu za štiridnevni program, katerega namen je bil »izzvati arhive, govorico in okrepiti nove glasove« je muzej namreč začel z razpravo, kako lahko »žensxe (womexn) izzovejo obstoječe arhive.«

Izbira besede je bila namerna, zaradi »vključevanja« - toda zastavilo se je vprašanje, zaradi vključevanja – koga? Iz namere organizatorjev se je zdelo, kakor da je beseda »ženska« po njihovem razumevanju te besede rezervirana za bele, heteroseksualne ženske in kot takšna zato že »rasistična« in »homofobična« ter neprimerna za uporabo v današnjem svetu. Besedo samo naj bi si sicer izmislile nekatere feministke v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar pa precejšnje število današnjih žensk in moških (morda moškxh?) ni bilo zadovoljnih zaradi predrugačenja spola.

Uporabnica Twittra Juliet je zapisala, da bo sledila »absolutno 100-odstotna blokada vsakogar, ki bo v moji prisotnosti uporabil besedo woxmn«.« Maisie je zapisal, da »nihče izven zelo ozkega kroga narcisistov in mizoginistov ne bo niti poskusil razumeti, na kaj ste mislili z besedo žensxe. Besede ženska ni potrebno spreminjati ali se zaradi njene uporabe opravičevati. Prosim, primerjajte ta vašo govorico z govorico, ko govorite o moških in spremenite svoj pristop.«

Fraser Myers pa je zapisal, da je ena od velikih laži našega časa, da je PC jezik 'inkluziven.' Ni, je ekskluziven – uporabljen samo s strani majhne skupine čudakov, ki so bili na nekakšen nenavaden način povzdignjeni na položaje kulturne moči. Nihče niti ne zna glasno izgovoriti besede 'žensxa'.«