REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Že tretji znanec v tem mesecu odhaja delat v Nemčijo. Dobr, da kupujemo oklepnike, da lohk ljudi prisilimo, da ostanejo«

»Že tretji znanec v tem mesecu odhaja delat v Nemčijo. Dobr, da kupujemo oklepnike, da lohk ljudi prisilimo, da ostanejo«Demografska gibanja - klavrno stanje v Sloveniji. Vir: Twitter
Dušan Mramor je 'zamišljeni demografski sklad' argumentirano ocenil kot 'slabo idejo', nato pa je niti 10 dni pozneje prav tako ekonomist in nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež isto reč pohvalil kot – 'dobro idejo', ki jo je treba pametno uresničiti

Odločitev Janševe vlade, da podpre prošnjo sedaj že nekdanje predsednice stranke upokojencev DeSUS Aleksandre Pivec, in ustanovi Demografski sklad, (ki naj bi obvaroval Slovenijo pred zlomom pokojninskega sistema v družbi, v kateri se prebivalstvo stara in bi hkrati predstavljal čarobno palico za rešitev demografskega problema), sta dva odmevna ekonomista, nekdanji finančni minister, nekoč razglašen celo za evropskega finančnega ministra leta, a potlej profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter nekdanji poslovnež, v pičlih dveh tednih ocenila - diametralno nasprotno.

Čeprav večina ekonomistov idejo hvali, bi se lahko hitro izkazalo, da bo Demografski sklad (DS) postal nova slaba banka (DUTB).

Pri tem DS očitno ne rešuje glavnega problema Slovenije in upokojencev - premajhnega števila delavcev, ki so ob tem še premalo produktivni.

To pa je mogoče rešiti le z boljšim izobraževanjem, vlaganjem v znanost, premikom pri uporabi novih tehnologij, ter ob krožnemu gospodarstvu, dvigu natalitete, varovanju okolja - in celo uvozom tuje delovne sile in priseljevanjem v Slovenijo, kar pa je za mnoge politike nekaj povsem nesprejemljivega.

Skratka, z vsem, kar sedanjo vlado prav malo zanima, veliko pa medtem vlaga v neproduktivno - oboroževanje.

Demografski sklad bi to rad rešil tako, da bo pobral vse še zdravo državno premoženje, nato pa nastavil državne upravljalce, ki bodo modro vlagali profite državnih podjetij tako, da se bo pokojninska blagajna hitro polnila.

V ozadju je upanje, da bo vse rešljivo z boljšim upravljanjem državnega kapitala, ne pa z več in bolj dela.

Toda kako bo to mogoče, če bo stanje v državi, kar se produktivnosti tiče, še naprej - vse slabše?

In kako bi bilo to sploh mogoče, ko pa vemo, kako slabe izkušnje imamo s podobnimi državnimi regulatorji, ki so zelo dobro plačani, učinkov njihovega dela pa je zelo malo, ali pa povzročajo celo škodo?

V ozadju se očitno znova skriva ideja po hitrih rešitvah in prepričanje, da bomo nekaj nekam samo vlagali, nato pa nazaj dobili ogromne dobičke.

Da bo vse rešljivo z boljšim upravljanjem državnega kapitala, ne pa z več in bolj dela.

Toda nekateri opozarjajo, da je ideja precej slaba.

8. avgusta letos je namreč dr. Dušan Mramor »zamišljeni demografski sklad« argumentirano ocenil kot »slabo idejo nato pa je niti 10 dni pozneje prav tako ekonomist in nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež isto reč pohvalil kot – »dobro idejo, ki jo je treba pametno uresničiti

Neusmiljen boj za demografski sklad oziroma kdo, konkretno - katera politična stranka bo prevzela vajeti upravljanja preostalega državnega premoženja in se pasla na zadnjih koščkih narodove srebrnine, je potekal skoraj osem let.

Nakar je aktualna koalicija naposled oznanila, da je sklenila vendarle ustanoviti demografski sklad in da bo ta zajel vse (preostalo) premoženje oz. kapitalske naložbe države.

Dušan Mramor. Vir: Twitter

Dejstvo, da se okrog že stokrat prežvečene teme ne moreta zediniti dva znana ekonomista (od katerih je bil prvi osumljen zaradi več deset tisoč  evrov nezakonitih izplačil iz naslova t. i. dodatkov za pripravljenost, drugi pa je končal celo za zapahi, ker se mu tajkunski posli niso izšli) dovolj zgovorno priča, kako na psu je demografska politika te države.

In nihče nima odgovora, kako mlade zadržati doma, seniorje pa rešiti strahu, kako se jim bo godilo v starosti.

Bine Kordež. Vir: Twitter

Mramor opozarja, da bi bil demografski sklad slab lastnik, in bi le »siromašil že tako nekonkurenčno temeljno infrastrukturo z vsemi negativnimi posledicami za celotno Slovenijo« ob dejstvu, da bi bila »s prenosom lastništva deležev ključnih infrastrukturnih podjetij v državni lasti na demografski sklad državi odvzeta možnost učinkovitega neposrednega določanja, prilagajanja in nadzora opravljanja 'javne službe', kot tudi dokapitalizacija teh podjetij« in poudarja, da »premoženje, ki ga 'dajemo na stran', nam itak financirajo tujci

Očitno je, da so odprta številna pomembnejša vprašanja glede ustanovitve demografskega sklada, kot je razprava, kdo iz DeSUS-a bo prevzel vodenje.

Ali pa, kako popraviti kozmetične popravke davčne zakonodaje ...

Enak problem pritiska tudi sosede, kjer že več kot leto dni razpravljajo o demografskem zlomu in dejstvu, da Hrvaška demografsko izginja.

Le da tam reštev problema vidijo za odtenek drugače.

Ko so v Zagrebu ugotovili, da Hrvaška beleži negativno rast prebivalstva in da je še posebej kritično na vzhodu države oziroma v Slavoniji, od koder se v zadnjih nekaj letih vsak teden mladi ali pa cele družine odpravljajo s posebnimi avtobusnimi linijami v širni svet trebuhom za kruhom, bodisi v Nemčijo, bodisi v Irsko, so se prav tako odločili ustanoviti demografski sklad.

V upanju, da bodo zamejili odliv možganov in preprečili migracije lastnih državljanov, ki v iskanju zaposlitve ali pa boljšega življenja zapuščajo ognjišča in se selijo na zahod Evrope, so na Hrvaškem ustanovili Ministrstvo za demografijo, družino, mlade in socialno politiko.

Le da so na Hrvaškem poudarek dali na »mlade«, ker »na njih svet ostaja.«

Demografska gibanja 1984 -2050, Slovenija

Da je s sedanjimi razmerami nekaj hudo narobe je hudomušno ocenil tudi eden od komentatorjev na družbenih omrežjih, ki je zapisal, da je njegov kolega maloprej razvil teorijo, da če vzameš kredit s tem dobiš 30 let zapora, če pa banko oropaš, jih dobiš samo 10.

In medtem ko birokracija v Ljubljani tuhta, kaj storiti glede manjka v pokojninski blagajni in hkrati vlaga 780 milijonov evrov v nakup orožja, mladi ne čakajo, ampak odhajajo.

Zato ni nenavadno, da je nekaterim prišlo na misel, da bi bilo boljše, če bi se izselila vladajoča politična elita, ki brez slabe vesti niza afero za afero, od preglavic z zaščitno opremo in korupcijo (Počivalšek, Tonin, Pivec), prek vmešavanja v delo policije in poceni nakupa ekskluzivne parcele na Obali (Hojs), do izkoriščanja notranjih informacij (Vizjak za delnice Petrola) in teptanja vladnih odlokov (Kustečeva).

Nihče od naštetih pa v lastnih dejanjih ne vidi nič spornega, in vsi po vrsti zavračajo zahteve opozicije in protestnikov, da odstopijo.

Na klavrno stanje v družbi je opozoril tudi nekoliko žalosten tvit o »že tretjem znancu v tem mesecu, ki odhaja na delo v Nemčijo.«

K sreči je na obzorju preprosta rešitev: »Še dobro, da bomo imeli nove oklepnike, da bomo lahko ljudi prisilil, da ostanejo.«

Delite članek