Zaton EU: »Sabotaža Severnega toka je točka, s katero bodo bodoči zgodovinarji označevali konec prevlade Zahoda!«

Irski makroekonomist Philip Pilkington je v britanskem Spectatorju brez leporečja opisal, kaj se v Evropi te dni dejansko dogaja in kakšne bodo posledice napačnih zunanjepolitičnih odločitev Evropske unije in ZDA, ki so privedle do vojne v Ukrajini, ki je prinesla gospodarsko katastrofo celotnemu svetu, predvsem pa sami Evropi.

Medtem ko evropski in tudi slovenski politiki še vedno »sadijo rožice« in trdijo, da bo potrebno nekako preživeti le to zimo, potem pa bo že nekako šlo, so ocene ekonomista, ki proučuje dolgoročne trende v gospodarstvih - precej drugačne.

In medtem ko naivni evropski komentatorji v svojih pamfletih pišejo o nujnosti, da državljani EU vztrajamo v »pravičnosti« in »spoštovanju mednarodnega prava« tako kot ga narekuje Washington ter se zoperstavimo nasilju v »obrambi evropskih vrednot«, ob tem pa nas prepričujejo, da naj si še nekoliko zategnemo pasove ter vzdržimo le še malo v vojni »zoper agresorja in samodržca Putina«, so Pilkingtonove dolgoročne napovedi precej bolj jasne. In črnoglede.

Europe’s descent into deindustrialisation | The Spectator https://t.co/7VhTgmqi8L

— Mast Malang (@MastMal26616807) October 4, 2022

»Hitri gospodarski zlom, s katerim se sooča Velika Britanija, je preprosto pospešena različica tega, skozi kar bo šla cela Evropa; sledi nevzdržno zadolževanje za financiranje vrzeli med visokimi cenami energije in tem, kar si gospodinjstva dejansko lahko privoščijo.

Zaradi sabotaže plinovoda Severni tok zdaj ni več izvedljive poti nazaj.

Evropa fizično ne more več uvažati ruskega plina – cene bodo ostale visoke, dokler Evropa ne zgradi več energetskih zmogljivosti, kar pa lahko traja leta.

Fun fact about Axel Springer, the publishing house that owns Business Insider: two former CIA officers alleged it received $7 million from the CIA to support American geopolitical interests https://t.co/7xmW3ITaf2

— Pedro L. Gonzalez (@emeriticus) October 4, 2022

Kaj se bo verjetno izcimilo iz vsega tega?

Zaradi visokih cen energije bo evropska proizvodnja postala nekonkurenčna.

Evropski proizvajalci bodo prisiljeni prenesti višje stroške energije v obliki višjih cen na proizvode, potrošniki pa bodo raje ceneje kupovali izdelke iz držav z normalnimi cenami energije.

Edini logičen evropski odgovor na grožnjo široke deindustrializacije je dvig carin.

To je edini način za izenačitev cen med dražjim evropskim in cenejšim tujim blagom, s čimer se bo umetno podpirala evropska proizvodnja.

Ta strategija bo znižala življenjski standard in Evropejce prikrajšala za cenejše dobrine, vendar bo ohranila vsaj nekaj delovnih mest v proizvodnji,« opozarja makroekonomist.

Po njegovi oceni je ta proces »neverjetno podoben začetku velike depresije.«

V dvajsetih letih 20. stoletja so si namreč zahodna gospodarstva zaradi enostranskih finančnih dogovorov, uvedenih v Versajski mirovni pogodbi, nabrala ogromne količine dolgov. Leta 1929 je propad ameriške borze odstranil enega ključnih preostalih opornih stebrov sistema in zahodna gospodarstva so propadla.

Evropa je bila prva žrtev in ko je trgovina usahnila, so ji ZDA sledile v brezno ekonomskega kolapsa.

Sodobna zahodna gospodarstva so desetletja na podoben način kopičila svoje dolgove. Toda od časov »zapiranja« oziroma »lockdownov« v začetku leta 2020 se je to kopičenje dolga močno povečalo.

Economists who now pick up on the idea of a “wage price spiral” completely unaware that, in a spiral, workers lose due to real wage declines. This is the norm.

These economists think they’re defending workers. They’re actually defending botched sanctions and energy policies. https://t.co/V4G0HCN2Fu

— Philip Pilkington (@philippilk) October 4, 2022

Leta 2019 je državni dolg evrskega območja znašal 83,8 odstotka BDP.

Leta 2020, potem ko so bili razkriti reševalni ukrepi za zaprtje, se je dvignil na 97,2 odstotka. V istem obdobju se je razmerje med britanskim dolgom in BDP povečalo s 83,8 odstotka na 93,9 odstotka. To so največja posamična povečanja v zgodovini, opozarja Pilkington.

Zadolževanje med pandemijo covida-19 je bilo najbrž neizogibno. Vsekakor pa je sprožilo začetek inflacijskih pritiskov, ki jih zdaj vidimo povsod, zlasti zato, ker so same omejitve popolnoma uničile dobavne verige. Torej, več denarja smo menjavali za manj blaga.

Toda to, kar se je zgodilo od začetka tega leta, je nekaj povsem drugega.

Vojna v Ukrajini je zaradi sankcij EU zoper Rusijo in posledično prekinjenih dobav plina, ki so bile še dodatno onemogočene zaradi diverzij na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2 v Evropi sprožila cenovno vojno za energijo, ki sili države v še višje stopnje zadolževanja za kritje stroškov energije.

Tu pa se skriva pomembna razlika med zadolževanjem v času pandemije in zadolževanjem zaradi vse višjih cen energije.

They also should ask themselves who the enemy is. pic.twitter.com/22Nt0c6vt0

— Brummer (@brummer_brumm) September 28, 2022

»V nasprotju z obdobjem zapiranj ta povišanja cen energije neposredno pritiskajo na cene in trgovinsko bilanco med državami. Višje cene energije pomenijo, da mora Evropa pošiljati več evrov in funtov v tujino, da bi dobila energijo, zato se vrednost uvoza poveča, ti višji uvozni stroški pa se prenesejo na potrošnike, saj podjetja poskušajo izravnati naraščajoče stroške energije z zvišanjem cen. Stanje niti približno ni več vzdržno. To je skoraj zagotovo naš trenutek iz leta 1929.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Evropa padla v gospodarsko črno luknjo. Njeno gospodarstvo je propadlo in tako je bila vsa trgovina, ki jo je opravila s preostalim svetom, posrkana v luknjo skupaj z njim.

Evropa se je nato obrnila vase in začela dvigovati trgovinske ovire, da bi ustvarila vsaj nekaj videza gospodarske normalnosti. To je bil klasičen primer tega, kar so ekonomisti imenovali 'zmota sestave'; kar je bilo dobro zlasti za Evropo, je bilo slabo za svetovno gospodarstvo in ker je bila tudi Evropa del svetovnega gospodarstva, se je izkazalo, da je to slabo tudi za Evropo. Svet je padel v depresijo.«

»Bi se lahko danes zgodilo isto? Urad ameriškega trgovinskega predstavnika ocenjuje, da so Združene države v letu 2019 opravile več kot 5,6 bilijona dolarjev trgovine – približno 26 odstotkov BDP.

Istega leta je bila trgovina z Evropsko unijo ocenjena na 1,1 bilijona dolarjev – to je približno 20 odstotkov celotne trgovine.

Ko Evropejci padejo v luknjo, bo z njimi padla tudi ta trgovina. Ameriško gospodarstvo, ki je že tako krhko, bo verjetno padlo z njimi.

But buying gas from Qatar instead of Russia is not a problem?https://t.co/rHr0803tJe

— Peace Be  (@PeaceBelgium) October 4, 2022

Tokratna ključna razlika je, da obstaja konkurenčni gospodarski blok, ki bi ga lahko izolirali od te dinamike, nastajajoči BRICS+, a to so: Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika in Argentina – z Iranom, Turčijo, Egiptom, Indonezijo in Savdsko Arabijo, ki se pridružuje v čakalni vrsti.

Od začetka vojne v Ukrajini države BRICS utrjujejo trgovinske in finančne vezi ter sprejemajo nove članice.

Zdi se, da je cilj, da se ta gospodarstva čim bolj ločijo od Zahoda.

The BRICS countries are working on establishing a new reserve currency to better serve their economic interests, ambassador at large of Foreign Ministry P. Knyazev said this week. It will be based on a basket of the currencies of the five-nation bloc.Not good news for the $ pic.twitter.com/YjrCacpdJY

— Welcome to the world disorder (@Globalchange10) October 4, 2022

Če bodo pri tem uspešni – in zdi se, da so – se bodo lahko izognili depresiji.

Sabotaža Severnega toka bi lahko bila točka, s katero bodo bodoči zgodovinarji označevali konec prevlade Zahoda,« sklene svojo analizo Philip Pilkington.