petek, 07. februar 2025 leto 30 / št. 038
Zakaj vsi grozijo s stagflacijo? Hujša je od inflacije, udari tam, kjer ljudi najbolj boli, nanjo opozarja slavni dr. Poguba
Nas bo kmalu doletela nočna mora gospodarstva? Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Na prihajajočo fazo gospodarske stagflacije je danes opozoril tudi nemški finančni minister Christian Lindner.
Lindner je dejal, da ruski napad na Ukrajino ni zaznamoval le začasne krize, ampak pomeni tudi uvod v novo obdobje za gospodarstvo Nemčije.
Bundesfinanzminister @c_lindner rechnet mit anhaltend hohen Energiepreisen und warnt davor, die Gefahren einer Stagflation zu unterschätzen. Die deutsche Wirtschaft müsse sich mit Unterstützung der Politik transformieren, um den Wohlstand zu erhalten.https://t.co/taLeXLLvOp
— Martin Greive (@MartinGreive) April 13, 2022
Številni ekonomisti po svetu svarijo, tako kot Lindner pred mračnim scenarijem stagflacije, ki – na kratko - pomeni fazo, v kateri bomo priče nizke stopnje rasti, ob visoki stopnji inflacije.
Glavni ekonomist ANZ Raymond Yeung je pred kratkim opozoril na pojav industrijske stagflacije.
»Na Kitajskem jasno vidimo industrijsko stagflacijo, saj se po eni strani krepijo indeksi industrijske proizvodnje, hkrati pa se krepijo, celo še bolj, indeksi cen življenjskih potrebščin. Industrijski sektor je v izjemno slabem položaju,« je nedavno opozoril Yeung.
China is experiencing 'industrial stagflation,' says Raymond Yeung of ANZ. pic.twitter.com/8tx9TPNNHw
— Squawk Asia (@asiasquawkbox) November 1, 2021
V začetku tega leta so o fenomenu stagflacije in možnosti, da se znajdemo v njej, govorili tudi drugi svetovno znani ekonomisti.
Nouriel Roubini, ameriški ekonomist iranskih korenin, znan tudi kot »Dr. Doom« (na Slovenskem so ga poimenovali Doktor Katastrofa in Doktor Poguba) zaradi uspešne napovedi hude gospodarske krize, ki je doletela svet v letu 2008, je letos že večkrat opomnil, da čoveštvu grozi stagnacijska kriza, podobna tisti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
— Špiro Seneka (@SenekaSpiro) April 13, 2022
Nemačka ulazi u recesiju 2023 ukoliko dođe do obustave snabdevanja ruskim gasom.
Pred kratkim je zapisal v enem od svojih člankov: »Obtičali smo z najhujšo prtljago iz krize v 70. letih in krize po letu 2007. Kazalci dolga so veliko višji kot v sedemdesetih, kombinacija ohlapnih gospodarskih politik in negativnih šokov bo spodbudila inflacijo in tako ustvarila pogoje za ‘mater stagflacijskih dolžniških kriz’ v naslednjih nekaj letih«.
Finanzminister warnt vor Stagflation: Bundesfinanzminister Christian Lindner (FDP) warnt vor einer Phase der wirtschaftlichen Stagflation. https://t.co/OdBfJUI7cc #instantnews24de #aktuell #heute #update #nachrichten #news
— instantnews24.de (@instantnews24DE) April 13, 2022
Kot je Roubini pojasnil v ‘scenariju stagflacije’, bodo »inflacijo še naprej spodbujale ohlapne monetarne, kreditne in fiskalne politike.«
»Centralne banke, ujete v pasti dolga zaradi visokega razmerja med javnim in zasebnim dolgom, se bodo mučile, kako normalizirati inflacijo, ne da bi to privedlo do zloma finančnega trga,« razlaga znani ekonomist.
Money managers prep for bad news as stagflation risk has investors sinking billions into hedges https://t.co/fQrxgt5Ewh pic.twitter.com/d4pRd4EzmM
— FP Investing (@fpinvesting) April 13, 2022
»Poleg tega bodo srednjeročni pretresi v dobavnih verigah še dodatno upočasnili rast in dvignili ceno proizvodnje ter tako povečali inflacijske pritiske.
Takšne šoke lahko povzročijo deglobalizacija, rast protekcionizma, balkanizacija globalnih dobavnih verig, naraščajoča povprečna starost preivalstva v razvitih državah, razdor med Kitajsko in Ameriko, učinki podnebnih sprememb, pandemija, kibernetske vojne in odzivi na naraščajočo neenakost,« je zapisal Roubini.
The incubator state – Xi Jinping’s bold plan for China’s next phase of innovation https://t.co/P4CHdZo2QJ
— Shehzad Younis (@shehzadyounis) April 13, 2022
Skratka, stagflacija je skupek slabih novic v nacionalnem gospodarstvu: to so visoka brezposelnost, počasna gospodarska rast in visoka inflacija.
Beseda stagflacija je nastala z združitvijo besed stagnacija in inflacija.
Ko gospodarstvo stagnira, to pomeni, da se bruto domači proizvod (BDP) krči ali raste z zelo nizko letno stopnjo. Posledica stagnacije je povečana brezposelnost.
"Les ménages ressentiront le besoin" – Le professeur d’économie Nouriel Roubini dépeint un sombre scénario de stagflation https://t.co/7iXfksvjke
— Teknomers France (@teknomers_fr) April 10, 2022
Za znižanje stroškov proizvodnje podjetja odpuščajo delavce, kar posledično zmanjšuje njihovo kupno moč.
Zmanjšana potrošnja, ki temu sledi, povzroča slabitev gospodarske rasti, v najslabšem primeru pa vodi celo v negativno stopnjo rasti.
"Households will feel the need" – Economics professor Nouriel Roubini paints a bleak stagflation scenario https://t.co/sqsct4dRgn
— TakeToNews (@take_to_news) April 10, 2022
Če je recesija normalen del makroekonomskega cikla, pa stagflacija ni.
The Biden Admin is calling inflation the "Putin Price Hike."
— Maze (@mazemoore) April 11, 2022
They want you to forget all of this. pic.twitter.com/pHtnmSIl2o
Ključna razlika med recesijo in stagflacijo je v tem, da v stagflaciji dolgotrajno obdobje nizke gospodarske rasti spremlja visoka stopnja inflacije.
Possibly. But even then the outcomes are suboptimal for far too many people. Which is why we need a paradigm shift to truly grasp the challenges we face.
— Phil (@Phil_Free_) April 6, 2022
Is the New Stagflation Policy-Proof? by Nouriel Roubini, et al https://t.co/SIYpGcpdpW
Povedati je treba, da nizka inflacija (do 5 odstotkov letno) celo koristi gospodarski rasti.
Toda situacija je drastično drugačna, ko je ta meja presežena.
Zato je stagflacija tako nevarna.
It’s the next big market call that could enrich traders across Wall Street: The raging global energy crisis and ever-more hawkish central banks knock key economies into 1970s-style stagflation https://t.co/2PgFP4Q216
— Bloomberg Canada (@BloombergCA) April 13, 2022
Z večjo brezposelnostjo imajo potrošniki manj denarja za porabo, in če k temu dodamo inflacijo, je denar, ki ga dejansko imajo, vsak dan manj vreden.
To je morda prihodnost, ki je pred nami - tako zaradi posledic pandemije, kot tudi napačnih geopolitičnih izbir (potiskanjem Ukrajine v NATO in blokiranjem mirovnega sporazuma Minsk 2), ki so jih imele pred seboj najpomembnejše države sveta, predvsem pa Evropska unija in ZDA, saj bi lahko tudi vojno v Ukrajini, ki bo v pomembni meri vplivala na ta katastrofalni scenario, preprečile.
Pa tega niso storile.
