REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj vsi grozijo s stagflacijo? Hujša je od inflacije, udari tam, kjer ljudi najbolj boli, nanjo opozarja slavni dr. Poguba

Zakaj vsi grozijo s stagflacijo? Hujša je od inflacije, udari tam, kjer ljudi najbolj boli, nanjo opozarja slavni dr. PogubaNas bo kmalu doletela nočna mora gospodarstva? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Na prihajajočo fazo gospodarske stagflacije je danes opozoril tudi nemški finančni minister Christian Lindner.

Lindner je dejal, da ruski napad na Ukrajino ni zaznamoval le začasne krize, ampak pomeni tudi uvod v novo obdobje za gospodarstvo Nemčije.

Številni ekonomisti po svetu svarijo, tako kot Lindner pred mračnim scenarijem stagflacije, ki – na kratko - pomeni fazo, v kateri bomo priče nizke stopnje rasti, ob visoki stopnji inflacije.

Nas bo kmalu doletela nočna mora gospodarstva? Se bo ekonomija upočasnila, cene pa višale v nebo? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Glavni ekonomist ANZ Raymond Yeung je pred kratkim opozoril na pojav industrijske stagflacije.

»Na Kitajskem jasno vidimo industrijsko stagflacijo, saj se po eni strani krepijo indeksi industrijske proizvodnje, hkrati pa se krepijo, celo še bolj, indeksi cen življenjskih potrebščin. Industrijski sektor je v izjemno slabem položaju,« je nedavno opozoril Yeung.

V začetku tega leta so o fenomenu stagflacije in možnosti, da se znajdemo v njej, govorili tudi drugi svetovno znani ekonomisti.

Nouriel Roubini, ameriški ekonomist iranskih korenin, znan tudi kot »Dr. Doom« (na Slovenskem so ga poimenovali Doktor Katastrofa in Doktor Poguba) zaradi uspešne napovedi hude gospodarske krize, ki je doletela svet v letu 2008, je letos že večkrat opomnil, da čoveštvu grozi stagnacijska kriza, podobna tisti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Pred kratkim je zapisal v enem od svojih člankov: »Obtičali smo z najhujšo prtljago iz krize v 70. letih in krize po letu 2007. Kazalci dolga so veliko višji kot v sedemdesetih, kombinacija ohlapnih gospodarskih politik in negativnih šokov bo spodbudila inflacijo in tako ustvarila pogoje za ‘mater stagflacijskih dolžniških kriz’ v naslednjih nekaj letih«.

Kot je Roubini pojasnil v ‘scenariju stagflacije’, bodo »inflacijo še naprej spodbujale ohlapne monetarne, kreditne in fiskalne politike.«

»Centralne banke, ujete v pasti dolga zaradi visokega razmerja med javnim in zasebnim dolgom, se bodo mučile, kako normalizirati inflacijo, ne da bi to privedlo do zloma finančnega trga,« razlaga znani ekonomist.

»Poleg tega bodo srednjeročni pretresi v dobavnih verigah še dodatno upočasnili rast in dvignili ceno proizvodnje ter tako povečali inflacijske pritiske.

Takšne šoke lahko povzročijo deglobalizacija, rast protekcionizma, balkanizacija globalnih dobavnih verig, naraščajoča povprečna starost preivalstva v razvitih državah, razdor med Kitajsko in Ameriko, učinki podnebnih sprememb, pandemija, kibernetske vojne in odzivi na naraščajočo neenakost,« je zapisal Roubini.

Skratka, stagflacija je skupek slabih novic v nacionalnem gospodarstvu: to so visoka brezposelnost, počasna gospodarska rast in visoka inflacija.

Beseda stagflacija je nastala z združitvijo besed stagnacija in inflacija.

Ko gospodarstvo stagnira, to pomeni, da se bruto domači proizvod (BDP) krči ali raste z zelo nizko letno stopnjo. Posledica stagnacije je povečana brezposelnost.

Za znižanje stroškov proizvodnje podjetja odpuščajo delavce, kar posledično zmanjšuje njihovo kupno moč.

Zmanjšana potrošnja, ki temu sledi, povzroča slabitev gospodarske rasti, v najslabšem primeru pa vodi celo v negativno stopnjo rasti.

Če je recesija normalen del makroekonomskega cikla, pa stagflacija ni.

Ključna razlika med recesijo in stagflacijo je v tem, da v stagflaciji dolgotrajno obdobje nizke gospodarske rasti spremlja visoka stopnja inflacije.

Povedati je treba, da nizka inflacija (do 5 odstotkov letno) celo koristi gospodarski rasti.

Toda situacija je drastično drugačna, ko je ta meja presežena.

Zato je stagflacija tako nevarna.

Z večjo brezposelnostjo imajo potrošniki manj denarja za porabo, in če k temu dodamo inflacijo, je denar, ki ga dejansko imajo, vsak dan manj vreden.

To je morda prihodnost, ki je pred nami - tako zaradi posledic pandemije, kot tudi napačnih geopolitičnih izbir (potiskanjem Ukrajine v NATO in blokiranjem mirovnega sporazuma Minsk 2), ki so jih imele pred seboj najpomembnejše države sveta, predvsem pa Evropska unija in ZDA, saj bi lahko tudi vojno v Ukrajini, ki bo v pomembni meri vplivala na ta katastrofalni scenario, preprečile.

Pa tega niso storile.

Delite članek